Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) pozdravljata sprejem nove podporne sheme za pomoč elektro intenzivni industriji. »Sprejem Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKEP), za kar smo si na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že dolgo prizadevali, je bila za pomemben del industrije težko pričakovan in ga zato zelo pozdravljamo,« je dan po sprejetju zakona v Državnem zboru poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Vesel sem, da sta EZS in GZS tukaj dosegli neko uravnoteženje, ki ga je v zakonu zagotovila tudi Vlada RS. Tako kot slovenske industrije z dolgo tradicijo v mednarodno konkurenčnem okolju ne smemo pustiti brez podpore, tako tudi slovenski elektroenergetski sistem ne sme postati vreča brez dna,« je poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.

Pomoč v obliki delne subvencije cene električne energije bo pomemben korak k zagotavljanju bolj stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za elektro intenzivna podjetja, ki večinoma prihajajo iz industrije materialov.

»Industrije brez konkurenčne cene elektrike ni. Cena elektrike danes odloča, ali bo proizvodnja ostala v Sloveniji ali se bo selila drugam. S tem zakonom zato elektro intenzivnim podjetjem zagotavljamo stabilnejše in predvidljivejše stroške, ker želimo zaščititi delovna mesta, izvoz in industrijsko bazo države. Pomoč pa ni brezpogojna – jasen del sredstev mora biti usmerjen v razogljičenje in čistejše tehnologije. To ni le blaženje stroškov, temveč odločitev, da Slovenija ostane industrijska država tudi v nizkoogljični prihodnosti,« je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

»Na GZS dnevno spremljamo, kako druge države vzpodbujajo konkurenčnost svoje industrije na področju cen energije. Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKEP), zdaj skladen z okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF), je korak v pravi smeri. Zagotovil bo bolj primerljive pogoje za pomemben del domače izvozne industrije. Prispeval bo k bolj stabilnemu in predvidljivemu poslovnega okolja, spodbudil investicije v zelene tehnologije ter dolgoročno delno zmanjšal energetske stroške gospodarstva,« je bila jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Ukrep delne subvencije cene električne energije bo marsikje predstavljal ‘jeziček na tehtnici’ in prispeval k temu, da se ta industrija sploh ohrani v Sloveniji,« je dodala.

Oskrba z materiali v Evropi je nujna za doseganje podnebne nevtralnosti 2050. Elektro intenzivna podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega in evropskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. Z oblikovano shemo pomoči sledi Slovenija dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme, in bo zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije.

Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo nad načinom iskanja rešitve za problematiko visokih cen elektrike za elektro intenzivno industrijo: »Tukaj moram pohvaliti vladno ekipo in Energetsko zbornico Slovenije, s katerimi smo v zadnjih mesecih intenzivno in konstruktivno iskali rešitve v dobro gospodarstva in s tem tudi zaposlenih.«

Mag. Aleksander Mervar, predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS), poudarja, da gre za državno pomoč elektro intenzivni industriji v višini okoli 30 mio EUR letno, ki ne bo izplačana iz proračuna RS, ampak jih bosta zagotovili največji državni elektroenergetski podjetji, HSE in GEN energija, ki sta člana EZS. Čeprav se sredstva ne zagotavljajo neposredno iz državnega proračuna, gre vsebinsko za javna sredstva. »Prav zato EZS pričakuje popolno preglednost postopkov, dosleden nadzor nad izvajanjem zakona in tudi javno objavljene podatke, kdo bo to pomoč prejel in koliko. Le na ta transparentni način lahko shema ohrani legitimnost in javno zaupanje,« je dejal.

Slednje je pomembno, saj bodo morala elektro intenzivna podjetja, ki bodo pomoč prejela, najmanj polovico – torej 50 % pomoči – nameniti za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije (OVE in URE), hranilnike električne energije, v večjo prožnost porabe, elektrifikacijo ali vodikove tehnologije ter izrabo odvečne toplote. Vlagalo se bo v razogljičenje, kar je obveza te države in vseh njenih podjetij, tudi energetskih, ne le industrije.

»Temeljno izhodišče EZS je bilo ves čas jasno in ostaja nespremenjeno: ta zakon mora biti namenjen spodbujanju konkurenčnosti industrije in njenemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ne pa reševanju podjetij v težavah. Denar se torej namenja predvsem izvozno naravnanim družbam, ki zaposlujejo veliko ljudi, saj se zavedamo pomena ohranjanja delovnih mest,« izpostavlja predsednik EZS in dodaja, da je podpora kompromis med investicijskimi potrebami energetskega sektorja in potrebami industrije, ki potrebuje nižje cene elektrike.

»Vesel sem, da sta EZS in GZS tukaj dosegli neko uravnoteženje, ki ga je v zakonu zagotovila tudi Vlada RS. Tako kot slovenske industrije z dolgo tradicijo v mednarodno konkurenčnem okolju ne smemo pustiti brez podpore, tako tudi slovenski elektroenergetski sistem ne sme postati vreča brez dna. Zato je ključno, da zakon ostane časovno omejen, ciljno usmerjen in da se ne razvije v splošni ali trajni mehanizem subvencioniranja cen električne energije,« je sklenil Mervar.

Do pomoči po ZSKEP bodo upravičena podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 GWh, so več kot 5-odstotno elektro intenzivna, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter ustrezajo najbolj kritičnim dejavnostim glede izvozne naravnanosti in elektro intenzivnosti po CISAF smernicah.

Zakon bo veljal od 1. januarja 2026. GZS in EZS sta skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in kabinetom predsednika vlade (KPV) že od poletja 2025 pripravljala kriterije za upravičence do pomoči, skladne z novim okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF).

Generalna direktorica GZS se je v nadaljevanju dotaknila sprejema podaljšanja uredbe glede nadomestil za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, ki je predvideno v začetku naslednjega meseca. Izpostavila je, da si je GZS v imenu upravičencev zavzemala za podaljšanje uredbe do leta 2028, ob tem pa izrazila željo, da se shema nadaljuje tudi po letu 2028 – torej do leta 2030, kar dopuščajo evropske smernice. Dodala je, da EU tudi v Aktu o pospeševanju industrije, ki je v pripravi, izpostavlja pomen elektro intenzivne industrije materialov za obstanek širše proizvodnje EU z ustvarjanjem delovnih mest, podporo rasti in spodbujanjem inovacij. Ob tem je dejala: »Glede na široko zavedanje o pomenu elektro intenzivne industrije, kot rečeno gre v veliki meri za industrijo materialov, je nujno, da vlada ustavi nadaljnje dodatno obremenjevanje dela, ki ravno tako slabi konkurenčnost naše industrije. Na GZS si bomo nadalje prizadevali, da bo prihodnja vlada razmišljala o nadaljnjih razbremenitvah, saj industrija resnično izgublja svojo moč in konkurenčnost.«

Vsebina zakona je povzeta v sporočilu MOPE:

Državni zbor sprejel sistemski ukrep za podporo slovenski energetsko intenzivni industriji

Povezava do zakona:

Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP)

Za ozadje preberite:

EZS podpira slovensko shemo podpore energetsko intenzivnim podjetjem

Energetska zbornica Slovenije (EZS) in Partnerstvo EPIK, zavod za kadre v energetiki sta se januarja 2026 dogovorila o partnerskem sodelovanju na področju dviga prepoznavnosti dejavnosti energetike in kariernih priložnosti energetskega sektorja med mladimi ter krepitve kadrovskega bazena za slovensko energetiko.

Sodelovanje omogoča promocijo študijev in poklicev v energetiki med mladimi prek razvoja in promocije spletnega vodiča EPIK (kratica za: Energetski Poklici In Kompetence) ter izvajanja povezanih nepridobitnih dejavnosti Partnerstva EPIK, kot so predstavitve energetskih študijev in poklicev na šolah in fakultetah, izvedba delavnic in usposabljanj za mlade, spodbujanje razprav in sodelovanj s strokovnimi in svetovalnimi delavci na srednjih šolah in fakultetah idr.

• Zgibanka o članstvu v letu 2026

V sklopu EZS deluje šest sekcij, ki v letu 2026 napovedujejo aktivno delovanje. Oglejte si, katere aktivnosti so načrtovane ter na katera področja se bodo posamezne sekcije v tem letu osredotočale.

Sekcija Eurelectric

Eurelectric je evropsko združenje elektroenergetike, ustanovljeno leta 1989, ki danes vključuje 3.500 evropskih družb z 970.000 zaposlenimi. Skupno vizijo podpirajo trije temeljni stebri: krepitev varnosti (zanesljivosti) oskrbe z elektrifikacijo velikega obsega; spodbujanje širitve in digitalizacije električnih omrežij; spodbujanje pravične razdelitve tveganj in koristi. Slovenska sekcija Eurelectric, ki danes deluje pod okriljem Energetske zbornice Slovenije (EZS), je bila ustanovljena leta 2004. V letu 2025 vodstvu sekcije (predsednik Uroš Blažica, Elektro Primorska d.d., podpredsednica mag. Saša Podlogar Žnidaršič, HSE d.o.o.) poteče dvoletni mandat, zato bo sekcija decembra 2025 izvedla volitve novega vodstva.

Člani slovenske Sekcije Eurelectric se redno udeležujejo sestankov delovnih skupin v okviru združenja Eurelectric in na podlagi temeljitih analiz trga, tehnologij in zakonodaje, razpravljajo o vprašanjih, pomembnih za dejavnost elektroenergetike v Evropski uniji in Sloveniji ter skušajo identificirati skupni interes in vključiti stališča slovenske Sekcije Eurelectric v stališča Eurelectric, ki so posredovana Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in drugim relevantnim odločevalcem na ravni EU. Sekcija Eurelectric si prizadeva za obveščanje zainteresirane strokovne javnosti o dosežkih in aktivnostih združenja Eurelectric v Evropski uniji, za izmenjavo informacij in dobrih praks ter seznanitev s študijami, stališči, gradivi in seminarji Eurelectric.

Tako bodo v letu 2026 člani Sekcije Eurelectric proaktivno vključeni v delo delovnih skupin na področju proizvodnje električne energije, razvoja trga, naložbenih politik, distribucije, elektrifikacije ter okoljskih in trajnostnih politik. V letu 2026 bo Eurelectric še naprej največ pozornosti namenil zanesljivosti oskrbe, elektrifikaciji, konkurenčnosti industrije, z novim poudarkom tudi na umetni inteligenci.

Sekcija Eurelectric bo v letu 2026 aktivno sodelovala pri:

• pripravi Akcijskega načrta za elektrifikacijo,
• pripravi svežnja zakonodaje za pospešitev naložb v nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja, tudi v luči pospešenega razvoja in vlaganja v polnilno infrastrukturo za električna osebna vozila in težka tovorna vozila,
• pripravi energetske zakonodaje za obdobje po letu 2030 s ciljem pravične porazdelitve bremen med sektorju pri doseganju podnebnih ciljev,
• beli knjigi o nadaljnji integraciji elektroenergetskega trga, s poudarkom na iskanju ravnovesja med obveznostmi proizvajalcev, dobaviteljev, odjemalcev in države za doseganje zelenega prehoda,
• implementaciji mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) in pripravi na uvedbo EU ETS II s ciljem vzpostaviti predvidljivo regulatorno okolje,
• pripravi novega finančnega okvira EU 2027-2034 za zagotovitev zadostnih spodbud za investicije v zeleni prehod,
• spremljanju priprave strateškega načrta o umetni inteligenci v energetskem sektorju,
• zagovarjanju vloge jedrske energije kot pomembnega stebra za doseganje podnebne nevtralnosti EU,
• zagovarjanju vloge hidroelektrarn kot pomembnega obnovljivega vira ter doprinosa k zagotavljanju fleksibilnosti elektroenergetskega sistema ter črpalnih hidroelektrarn kot pomembne tehnologije shranjevanja električne energije,
• zagovarjanju vloge fleksibilnosti in shranjevanja energije v elektroenergetskem sistemu,
• ustrezni umestitvi proizvodnje, dobave, rabe in skladiščenja vodika v zakonodajo,
• pripravi zakonodaje za opolnomočenje državljanov na področju energetike.

Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (IPET)

Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (sekcija IPET) je bila ustanovljena v letu 2010 in tako že 15 let opravlja interdisciplinarno delo na področjih izmenjave podatkov na trgu z električno energijo in plinom. Predsednik sekcije je za obdobje od 1. 6. 2025 do 31. 5. 2027 David Copič (Borzen), podpredsednika pa sta Saša Krašna Halilagić (GEN-I) ter dr. Janez Stergar (Agencija za energijo).

Člani Sekcije IPET so operaterji, proizvajalci, dobavitelji, ponudnikov energetskih ter podatkovnih storitev ter tudi regulator trga. Velika dodana vrednost sekcije IPET so prav različne vloge njenih članov, ki jih imajo na trgu z električno energijo in plinom, saj to omogoča celovitejši pogled na izzive in priložnosti na področju delovanja sekcije. Sekcija IPET se zavzema za krepitev sodelovanja med različnimi deležniki na energetskem trgu in se osredotoča na iskanje najboljših rešitev pri implementaciji novih in spremenjenih procesov ter formatov pri izmenjavah podatkov.

Aktivnosti sekcije IPET za leto 2026 bodo prvenstveno usmerjene v:

• pripravo predlogov in priporočil v povezavi z zagotavljanem kakovosti in širjenja nabora podatkov, ki bi omogočali boljše napovedovanje odjema in proizvodnje;
• pripravo predlogov za tehnično optimizacijo izmenjave podatkov med Centralnim elektroenergetskim portalom Slovenije (CEEPS) in dobavitelji – v okviru novoustanovljene delovne skupine;
• priporočila glede potrebnih dopolnitev izmenjave podatkov med deležniki v okviru posodobitev omrežninskega akta;
• spremljanje razvoja novih dobavnih modelov: skupnostne samooskrbe, energetske skupnosti, podredne meritve, souporaba, (neodvisna) agregacija idr. ter priprava priporočil v povezavi z optimizacijo procesov izmenjave podatkov med vpletenimi deležniki.

V sodelovanju z EZS ter ostalimi sekcijami, ki delujejo pod njenim okriljem, bomo v sekciji  IPET pripravljali ter usklajevali predloge sprememb predpisov in praks ter jih naslovil na ustrezne inštitucije. Sekcija IPET bo kot vselej tudi v letu 2026 delovala kot povezovalni člen med člani in njihovimi različnimi vlogami ter izkoriščala izkušnje, znanje, dobre prakse ter medsebojno zaupanje, pridobljeno pri dosedanjem delu.

Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE)

Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) je bila ustanovljena 15. julija 2015. Dva meseca za tem, 14. septembra 2015, jo je Mednarodno združenje za energetsko ekonomiko (International Association for Energy Economics – IAEE) potrdilo za svojo 30. nacionalno podružnico. Člani so za predsednika sekcije za novo mandatno obdobje 2025–2027 ponovno izvolili mag. Marka Ileršiča (Plinovodi d.o.o.), za podpredsednico pa dr. Nevenko Hrovatin (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani).

Glavne načrtovane aktivnosti SAEE v letu 2026 so:

• dve oz. tri redne seje, na katerih se poleg pregleda dela in aktualnih dogodkov izvedejo tudi strokovna predavanja s področja energetske ekonomike in managementa,
• organizacija 5. konference SAEE 2026 v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani (CPOEF) in EZS (jesen 2026) – to bo osredja aktivnost SAEE v letu 2026. Konferenca bo vključevala plenarni del s poudarkom na aktualnih temah, vključno z zelenim prehodom in kadri, z vključitvijo najvidnejših domačih in tujih deležnikov v energet, ki mu bo sledila predstavitev raziskovalnih prispevkov s področja energetske ekonomike po tematskih sekcijah. Podeljena bo tudi nagrada za najboljši študentski raziskovalni prispevek.
• aktivnosti za uresničevanje usmeritev Manifesta energetske ekonomike, ki je bil noveliran leta 2023,
• povezovanje z ostalimi sekcijami, ki delujejo v okviru EZS, ter s sorodnimi organizacijami/združenji,
• aktivno sodelovanje članov SAEE na dogodkih sorodnih organizacij/združenj v Sloveniji,
• sodelovanje pri delu IAEE in na dogodkih IAEE (webinarji, konference …),
• udeležba na srečanju vodij evropskih podružnic IAEE (European Affiliate Leaders Meeting) in na srečanju članov IAEE,
• aktivna udeležba z raziskovalnimi prispevki na konferencah IAEE,
• predvideno delo podpredsednice SAEE prof. Hrovatin v Svetu IAEE (IAEE Council) – predlagana je namreč za imenovanje v Svet IAEE.

Sekcija za daljinsko ogrevanje (DO)

Sekcija za daljinsko ogrevanje (DO) je bila ustanovljena 7. aprila 2016 z namenom, da združi podjetja s področja dejavnosti daljinske oskrbe s toploto. Sekcija je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje podjetij, ki so se povezala z namenom izmenjave izkušenj in dobrih praks, načrtovanja razvojnih modelov glede na usmeritve na področju daljinske energetike v EU in Sloveniji, ter sodelovanja pri oblikovanju, spreminjanju in dopolnjevanju zakonodaje in predpisov, ki se nanašajo na dejavnost članov sekcije. Sekcijo vse od njene ustanovitve vodita predsednik Ljubo Germič (Energetika Maribor d.o.o.) in podpredsednik Aleš Cjuha (Energetika Ljubljana d.o.o.). Vodstvu sekcije se v letu 2026 izteka mandat, zato bo spomladanska seja sekcije volilna. V letu 2026 sta sicer predvideni najmanj dve srečanji članov sekcije.

Sekcija bo v letu 2026 izvajala svoje aktivnosti v smeri uresničevanja usmeritev »Primerjalne študije podjetij daljinskega ogrevanja« iz leta 2020 z upoštevanjem sprememb kot odziv na turbulentna dogajanja na področju energetskega sektorja v zadnjem obdobju. Ravno spremembe in strožje zahteve, ki jih distributerjem toplote naslavljata nov Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) in sveženj direktiv »Pripravljeni na 55« so narekovale potrebo po novelaciji primerjalne študije »Vizija razvoja SDOH za konkurenčno oskrbo z daljinsko toploto do leta 2025 in s pogledom do leta 2050«, h kateri so člani sekcije pristopili v letu že v 2025 in se bo predvidoma zaključila do konca februarja 2026.

Začelo se je investicijsko zahtevno obdobje t. i. pametne in zelene preobrazbe sistemov DO in v podjetjih že tečejo projekti, s katerimi bo preobrazba postopno uresničena. S projekti se zasledujeta primarna cilja: izpolnjevanje kriterijev za učinkovitost sistema DO ter povečevanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in odvečne toplote v strukturi proizvodnje toplote. Aktivnosti sekcije bodo usmerjene v identifikacijo, načrtovanje in izvedbo najprimernejših projektnih rešitev ter zagotavljanje možnosti koriščenja finančnih spodbud iz različnih virov in javnih pozivov. Le z ustreznimi finančnimi podporami projektom lahko zagotovimo njihovo realizacijo ob vzdržnih in konkurenčnih cenah toplote.

V prihodnjem letu se nadaljuje prenos zahtev zakonodajnega svežnja »Pripravljeni na 55«, ki operaterje daljinskih sistemov postavlja pred nove izzive (že omenjena učinkovitost sistemov ter povečanje deleža OVE in odvečne toplote), v nacionalno zakonodajo. V sekciji se bodo aktivno vključevali v javne obravnave zakonodajnih predlogov in usmerjali člane k sprejemu pravilnih odločitev za preobrazbo sistemov.

Kot ena ključnih usmeritev delovanja sekcije je sodelovanje z različnimi sektorji doma in v tujini. Pomembno pozornost bodo namenili tudi raziskovalno razvojni dejavnosti, zato se bodo kot že do sedaj vključevali v različne razvojne projekte s področja delovanja sekcije. V letu 2026 bodo potekale in se zaključile aktivnosti v povezavi s podporo projektu »HEAT 35 – Transforming district heating systems of Central Europe into sustainable and efficient heating and cooling systems by 2035«, ki izhajajo iz v letu 2024 podpisane pogodbe o sodelovanju. Aktivno se bomo odzivali in sodelovali na domačih in mednarodnih konferencah, na katerih bomo predstavljali svoje izkušnje in dosedanje delo ter razvojne usmeritve. V iskanju najboljših rešitev bomo sledili dobrim praksam in jih poskušali vgrajevati v svoje razvojne programe.

Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE)

Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) je bila ustanovljena 18. oktobra 2017. Združuje dobavitelje električne energije in skrbi za izmenjavo mnenj, medsebojno informiranje in sodelovanje članov na področju vsebin, ki vplivajo na področje dobave energije končnim odjemalcem. Namen sekcije je skupno nastopanje in aktivno sodelovanje pri zakonodajnih postopkih in postopkih sprejemanja drugih predpisov ter usklajevanju pri implementacijah predpisov v operativno izvedbo. Predsednik sekcije je mag. Sebastijan Roudi (ECE, d.o.o.).

Sekcija SVDEE se je v letu 2025 intenzivno ukvarjala z zakonodajo v povezavi z letnimi neto meritvami (»net metering«) in vplivom na dobavitelje, z novim okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF) in nižjimi cenami za določen segment industrije, z novelo omrežninskega akta, z novimi Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE) in z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE-A). Kot sekcija so aktivno dajali pripombe in poskušali pomagati pri oblikovanju vsebin navedene zakonodaje oziroma pravil. Sodelovali so tudi na treh novinarskih konferencah – glede stanja na področju cen energije za končne odjemalce (maj in september) ter glede predloga Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1) v povezavi z vključitvijo nadomestil za dobavitelje za gospodinjske odjemalce na letnem net meteringu. V kolikor bo vsa zakonodaja ustrezno zaključena v letu 2025, Sekcija SVDEE teh tem v letu 2026 ne bo več obravnavali (razen v primeru zapletov pri operativnem izvajanju).

Nedvomno bo velik izziv vključitev v shemi PICASSO in MARI, preko katerih se izvaja izravnava električne energije za sekundarno in terciarno regulacijo: projekt PICASSO (The Platform for the International Coordination of Automated Frequency Restoration and Stable System Operation) se nanaša na implementacijo skupne evropske aRPF platforme za čezmejno izmenjavo izravnalne energije iz avtomatske rezerve za povrnitev frekvence; projekt MARI (Manually Activated Reserves Initiative) pa na implementacijo skupne evropske rRPF platforme za čezmejno izmenjavo izravnalne energije iz ročne rezerve za povrnitev frekvence. Pričakuje se pomembno povišanje stroškov odstopanj pri bilančni izravnavi med izvedenimi zakupi in dejansko realizacijo. To je morda ključno tveganje dobaviteljev, ključna naloga le-teh (obvladovanje bilančne skupine) in zelo pomembna stroškovna postavka pri poslovanju. Konkretne aktivnosti je težko napovedati, bodo pa člani sekcije zelo pozorno spremljali dogajanje in se po potrebi odzvali v primeru večjih izzivov.

Drugo področje, ki bo v letu 2026 za Sekcijo SVDEE zelo aktualno, pa bo napovedan  Akt o metodologiji za izdelavo in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno. Ta je trenutno v sprejemanju, leto 2026 pa bo namenjeno vzpostavitvi mehanizmov za izvajanje tega akta v praksi. Vsebinsko je veliko vprašanj, o katerih pa v času nastajanja plana za 2026 – v novembru 2025 – še potekajo pogovori in usklajevanja z Agencijo za energijo.

Sekcija Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta – SNK WEC

Sekcija SNK WEC je bila ustanovljena 28. septembra 2020 in je »najmlajša« sekcija EZS. SNK WEC je član mednarodne organizacije Svetovni energetski svet, World Energy Council (WEC), tako da je njegovo delo uokvirjeno s poslanstvom WEC. Preden je SNK WEC postal sekcija v okviru EZS, je deloval kot društvo, ustanovljeno že leta 1992, ukinjeno pa 3. septembra 2020. Ustanovne članice Sekcije SK WEC so: Elektro Gorenjska, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektroinštitut Milan Vidmar, ELES, Plinovodi, GEN energija, GEN-I, HSE, SODO. SODO je bil v letu 2023 pripojen ELES-u, zato ima sekcija trenutno 11 članov. Predsednik Sekcije SNK WEC je za obdobje 2025 – 2030 mag. Klemen Dragaš (ELES, d.o.o.), podpredsednik pa dr. Uroš Kerin (Elektroinštitut Milan Vidmar).

Delo SNK WEC bo v letu 2026 osnovano na dosedanjih aktivnostih in bo usmerjeno v:

1. izmenjavo stališč in nadaljnjo vključevanje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v delovanje SNK WEC,
2. sodelovanje z WEC pri naslednjih projektih:
   • Svetovna energetska trilema – World Energy Trilemma (prioriteta),
   • Spremljanje svetovnih energetskih izzivov – World Energy Issues Monitor (prioriteta),
   • Svetovni energetski pulz – World Energy Pulse,
3. aktivno vključevanje v delovanje WEC na evropski in mednarodni ravni – sodelovanje v programskem odboru WEC pri pripravi usmeritev, vsebin, dogodkov,
4. sodelovanje z ostalimi sekcijami znotraj EZS in s panožnimi združenji in znanstveno akademskimi organizacijami v nacionalnem prostoru,
5. pod okriljem EZS sodelovanje z državnimi organi (prvenstveno MOPE):
   • sodelovanje SNK WEC v okviru razprav in javnih razgrnitev pomembnih strateških dokumentov s področja energetskih in podnebnih politik tako na nacionalni kot na EU ravni, z ozirom na globalne trende,
   • vključevanje predstavnikov državnih organov v okrogle mize in konference, ki jih organizirajo EZS, SNK WEC ali WEC,
6. organizacijo razprav – okroglih miz,
7. aktivna udeležba vodstva SNK WEC na izvršnem odboru in kongresu WEC oktobra 2026.

Izvršni odbor WEC je najprej na zasedanju oktobra 2025 sprejel odločitev, da se v letu 2026 članarine povečajo za 4 %, po naknadni obravnavi proračuna za leto 2026 pa je sprejel sklep, da se članarine v letu 2026 ne povečajo in tako ostanejo na ravni leta 2025. Na tej podlagi se začasno predvideva, da članarina SNK WEC za leto 2026 ostane na ravni leta 2025, kar pomeni 1/11 skupnega zneska (9.043 GBP). Posamezni član SNK WEC bi tako plačal 822 GBP oziroma približno 958 EUR (po tečaju 1 GBP = 1,166 EUR). Ob tem se ohranja 5-odstotni popust za zgodnje plačilo do 28. februarja 2026.

Končno odločitev o potrditvi proračuna in višini članarin bo Upravni odbor WEC sprejel po ponovnem elektronskem glasovanju konec novembra 2025, o čemer bodo članice naknadno obveščene. Morebitne druge finančne odhodke, povezane z organizacijo dogodkov (okrogle mize, konference ipd.), bo zbor članov SNK WEC obravnaval in potrjeval naknadno, skladno z dejanskim potekom aktivnosti v letu 2026.

Na podlagi tretjega odstavka I. točke Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije (KPPS) je Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije sprejel naslednji

UGOTOVITVENI SKLEP

1

Sklep št. UO – 23-27/11/05:

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil z aktualnimi zadevami v okviru Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS).

UO EZS ugotavlja, da do dogovora strank KPPS v povezavi z uskladitvijo najnižjih osnovnih plač v predpisanem roku ni prišlo, zato se skladno z določili tretjega odstavka I. točke TP h KPPS najnižje mesečne osnovne plače za polni delovni čas s 1.12.2025 zvišajo za 2,21 % in znašajo:

Tarifni razred	Osnovna mesečna bruto plača (EUR)
I.	723,32
II.	867,99
III.	954,79
IV.	1121,15
V.	1265,82
VI.	1533,45
VII.	1960,21
VIII.	2640,13
IX.	3144,29

2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. UO – 23-27/11/05
Ljubljana, dne 3. decembra 2025

Za EZS
mag. Aleksander Mervar
predsednik

*****

Ugotovitveni sklep UO EZS o najnižjih mesečnih osnovnih plačah  (Uradni list RS, št. 104/2025) je objavljen v Uradnem listu RS, št. 104/2025, 12. 12. 2025.

V sredo, 3. decembra 2025, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS), zasedala je tudi Skupščina EZS. Oba organa sta obravnavala in potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2026. Upravni odbor je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2024 in opravil razpravo s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tiborjem Šimonko ter se seznanil z oceno GZS o splošnem gospodarskem stanju v državi.

UO EZS se zaveda, da so po oceni GZS nekateri največji izzivi slovenskega gospodarstva, predvsem energetsko intenzivne industrije, povezani tudi s stroški energije. Energetski sektor se zaveda pomena konkurenčnih cen energije za slovensko gospodarstvo. Ob tem UO EZS poudarja, da slednje ne velja za vse poslovne subjekte v enaki meri: medtem ko so cene električne energije (vključujejo energent (električno energijo), omrežnino, trošarino, OVE in SPTE ter druge dajatve, pred DDV) za energetsko najbolj intenzivno industrijo (razred porabe IF, 70.000 – 149.999 MWh) v Sloveniji po podatkih Eurostata še vedno na višji ravni kot v EU-27 (2,7 % višje v prvem polletju 2025), pri čemer se ta razlika znižuje od prve polovice leta 2024, pa so pri manjših poslovnih porabnikih že nižje od povprečja EU, še posebej v manjših razredih porabe (denimo razred IA za 35 % in razred ID za 11 %). UO EZS pri tem izpostavlja, da omrežnina ostaja primerjalna prednost slovenskega gospodarstva in predstavlja potreben strošek za nadaljnji razvoj elektroenergetskega omrežja in s tem nadaljnjo odlično zanesljivost z oskrbo z električno energijo.

UO EZS se je seznanil s skupnimi aktivnostmi strokovnih služb EZS in GZS v določenih vprašanjih, ki se dotikajo energetike. Pri tem izpostavlja pomen medsektorskega sodelovanja za uspešen zeleni prehod. Širše gospodarstvo in energetski sektor morata sodelovati, saj sta medsebojno soodvisna in prispevata k razvoju družbe. GZS in EZS zato pozdravljata skupne napore pri zagotovitvi konkurenčnejših cen električne energije, kot je npr. vzpostavitev sheme o spodbujanju konkurenčnosti elektro intenzivnih podjetij.

»Tako kot drugi deli gospodarstva se tudi sektor energetike spopada s številnimi izzivi, pri čemer je izziv kako, kdaj in s kakšnimi finančnimi in kadrovskimi vložki postopno uresničevati zeleni prehod, ki je skupen izziv vsem gospodarskim panogam,« je poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je prav tako izpostavil, da morata gospodarstvo in energetika sodelovati, kot sta to v preteklosti tudi že pokazala pri različnih projektih. Dejal je, da se gospodarstvo zaveda potrebe po velikih vlaganjih v energetiki. Ob tem pa je opozoril, da ne bo prišlo do prevelikega zadolževanja energetskih družb, ker bi to poslabšalo kazalnike poslovanja in bi banke zaostrile pogoje, kar bi lahko povzročilo večje stroške za družbe investitorke. Glede omrežnine je ocenil, da imajo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci bistveno boljše pogoje kot industrija, zato zagovarja ustreznejšo prerazporeditev bremen in sorazmernost – da se bosta tako energetika kot industrija lahko razvijali istočasno.

Šimonka kot predsednik GZS je izrecno opozoril na vse slabšo industrijsko proizvodnjo – če je bila slednja ves čas okoli 2 odstotni točki nad povprečjem EU, je sedaj 1 o.t. pod povprečjem. »Najbolj pa skrbi upočasnitev investicij. Ker si gospodarstveniki ne upajo podpreti naložb, se bo to kmalu odrazilo v slabši konkurenčnosti,« je jasno povedal. Kritičen je tudi do EU, saj da se izgubljajo določene panoge – denimo proizvodnje primarnega aluminija v Evropi ni več, ker so cene energentov pri ameriških in kitajskih konkurentih precej nižje kot na ravni Unije.

Energetika v 2024: Ob znižanju veleprodajnih cen ohranitev dodane vrednosti

Upravni odbor EZS je, kot omenjeno, obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2024 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS).

Za oskrbo Slovenije z energijo je bilo v letu 2024 porabljeno 267 PJ energije, kar je bilo za 3,9 % oz. za 10,2 PJ več kot leta 2023. Povečanje odraža večjo porabo naftnih proizvodov (za 5 % oz. za 4,5 PJ), nuklearne energije (za 4,2 % oz. za 2,5 PJ) zemeljskega plina (za 8,3 % oz. za 2,3 PJ) in povečanje oskrbe z geotermalno in sončno energijo, ki je porasla za 19,2 % oz. za 1,4 PJ. Vrh oskrbe z energijo je Slovenija beležila leta 2017, ko je ta znašala 292 PJ. Poraba v letu 2024 je bila od te nižja za 8,5 % oz. je bila druga najnižja po letu 2017.

Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2024 zadovoljila 56 % svojih potreb po energiji (53 % v 2023), manko pa je, pretežno v obliki naftnih derivatov in zemeljskega plina, zagotovila iz uvoza.

Proizvodnja električne energije na pragu je v letu 2024 znašala 16.108 GWh, kar je bilo za 6,5 % oz. za 978 GWh več kot v letu 2023. Najbolj se je povečala proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (za 284 GWh oz. za 28,8 %) ob vključevanju vse več sončnih elektrarn v omrežje. Največji delež k proizvedeni količini električne energije je v letu 2024 prispevala jedrska elektrarna (34,5 % oz. 5.551 GWh), sledile so hidroelektrarne (33,9 % oz. 5.456 GWh), termoelektrarne (23,8 % oz. 3.827 GWh) in sončne elektrarne (7,9 % oz. 1.268 GWh). Vetrne elektrarne so ohranile nizek delež (0,04 % oz. 7 GWh).

Po drugi strani je končna raba električne energije v Sloveniji v letu 2024 znašala 12.455 GWh in je bila na podobni ravni kot leto prej (nižja za 1 GWh). To je že tretje zaporedno leto z nižjo končno porabo. V prvih treh četrtletjih 2025 je bila končna poraba električne energije nižja še za desetino oz. za 927 GWh, in sicer zaradi manjše porabe pri poslovnih subjektih, predvsem v predelovalni dejavnosti in trgovini, kot tudi pri gospodinjstvih. V zadnjih letih je zaznati upad porabe električne energije, kar je posledica več dejavnikov: povečanje samooskrbnih enot v podjetjih in gospodinjstvih (predvsem sončnih elektrarn), dvig energetske učinkovitosti v industriji in manjši obseg energetsko intenzivne industrije. Sektor industrije in gradbeništva je v letu 2024 porabil 38,8 % električne energije, sledijo gospodinjstva (34,1 %), storitvene dejavnosti (23,5 %), promet (2,4 %), energetski sektor (0,6 %), kmetijstvo in gozdarstvo (0,2 %) in ostali uporabniki (0,3 %).

Energetske družbe so po rekordni vrednosti prihodkov od prodaje v letu 2022 v letih 2023 in 2024 beležile njihov padec, pri čemer so ohranile podoben nivo dodane vrednosti. Dodana vrednost v energetiki je v letu 2024 ostala na podobni ravni kot v 2023, in sicer pri 2,2 mrd EUR, ker so upadle tako prodajne kot nabavne cene. Dodana vrednost je najbolj porasla v trgovanju z električno energijo in zemeljskim plinom (+56,5 mio EUR; +7,6 %), distribuciji električne energije (+15 mio EUR; +5,5 %), posredništvu in trgovini z gorivi (+13 mio EUR; +3,3 %). Največje znižanje dodane vrednosti je beležil razred proizvodnje električne energije (-71,3 mio EUR; -16,2 %).

Ustvarjene je bilo 1,5 mrd EUR EBITDA, kar pomeni za 3,8 % manj kot leta 2023. Na to so vplivali predvsem višji stroški dela, ki so narasli za 8,9 % oz. za 58,4 mio EUR ob nespremenjeni dodani vrednosti. Na rast stroškov dela je vplival rast stroška plač (9,2 %), ki je bila posledica 3,4-odstotne rasti števila zaposlenih in 5,6-odstotne rasti povprečne bruto plače. Družbe v energetiki so v 2024 izkazale za 622,3 mio EUR neto čistega dobička (28 % manj kot v 2023), pri čemer je glavnino padca glede na leto 2023 predstavljala slabitev družbe HSE v TEŠ-u, ki je enkratnega značaja. Neposreden lastnik družbe TEŠ je od začetka leta 2025 namreč država, ne več HSE.

Število zaposlenih, merjeno v delovnih urah, se je v 2024 v energetiki povečalo za 413 oseb oziroma za 3,4 %. Najbolj se je povečalo število zaposlenih v posredništvu in trgovini z gorivi (+337 oseb), zaradi zaposlitve nekaterih oseb, ki so bili prej zaposlene pri zunanjih izvajalcih.

Vrednost investicij v energetiki se je v letu 2024 znižala na 647 mio EUR, kar je bilo za 38,2 mio EUR oz. za 5,6 % manj kot v 2023. Okoli 24 % investicij je bilo ustvarjenih v distribuciji električne energije, 22 % v proizvodnji električne energije, 12,9 % v posredništvu, trgovini z gorivi in 12,4 % v prenosu električne energije.

• Po šestih zaporednih letih višjih cen električne energije za poslovne odjemalce so se te v 2024 znižale

Maloprodajna cena električne energije, brez DDV, je za povprečnega poslovnega odjemalca v letu 2024 znašala 169,8 EUR/MWh in je bila za 21,3 % nižja kot v letu 2023, ko je bila le-ta najvišja (215,7 EUR). V primerjavi z letom 2021, je bila še vedno višja za 80 %. Najbolj so se znižale cene v 4. najvišji kategoriji porabe ID (2 do 20 GWh), in sicer za petino, a so bile prav pri teh uporabnikih cene še vedno precej višje glede na leto 2021 (+ 90 %). Najmanj so se v letu 2024 znižale cene v manjših porabniških skupinah, in sicer za okoli desetino oz. za 13 % (v skupini IA in IB – do 500 MWh). Najbolj so se cene električne znižale pri večjih porabniških skupinah, in sicer med 25 in 20 % (v skupini ID in IE – od 2.000 do 70.000 MWh). V največji porabniški skupini se je cena znižala za 16,4 % (v skupini IF – od 70.000 do 150.000 MWh). V primerjavi z letom 2021 so bile cene najvišje pri največjih uporabnikih, v 6. kategoriji IF (70 do <=150 GWh), kjer so bile višje še za 96 %, medtem ko so bile pri najmanjših uporabnikih, v 1. porabniški skupini IA (<20 MWh), višje za slabo polovico.

Maloprodajna cena električne energije z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2024 znašala 207,2 EUR/MWh in je bila za 17,5 % nižja kot leta 2023 in hkrati za 79 % višja kot leta 2021.

Cena energenta – električne energije (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je v letu 2024 za negospodinjske porabnike znašala v povprečju 133,7 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta znižala za 26 %, v primerjavi z letom 2021 pa je bila višja za 115 %. Cena električne energije (energenta) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), zvišuje. V prvem polletju leta 2025 je ta postopno upadla in je v povprečju znašala 120,7 EUR/MWh, kar je bilo za 7,4 % manj kot v prvem polletju 2024. Cena je bila najvišja v prvem četrtletju 2023 (190,4 EUR/MWh), zatem pa se je postopno znižala na 109,4 EUR/MWh v drugem četrtletju 2025.

Regulirana cena omrežnine za negospodinjske odjemalce je v letu 2024 v povprečju znašala 23,8 EUR/MWh (brez DDV), in se je v obdobju enega leta povišala za 7,2 %. Dajatve za namene energetike (OVE, SPTE in URE, prispevek Borzen) so v povprečju znašale 11,1 EUR/MWh (+2 %), trošarina pa 1,3 EUR/MWh (enaka kot leto prej).

V 1. polletju 2025 je končna maloprodajna cena električne energije brez DDV (z vključeno omrežnino in dajatvami) za povprečnega poslovnega odjemalca na nacionalnem nivoju znašala 149,9 EUR/MWh, kar je bilo za 9,3 % manj kot v prvem polletju 2024. V tem obdobju se je najbolj znižala cena za najmanjše porabnike (za okoli -18 % pri IA in IB uporabnikih), nekoliko nižje je bilo pri velikih porabnikih (-13,7 % pri IF uporabnikih), pri vmesnih uporabnikih (ID, IE) pa je bilo najnižje (-6 %). V drugem četrtletju 2025 je bila končna maloprodajna cena električne energije pred DDV nižja za 14,7 % glede na 2. četrtletje 2024, podobno veliko pa je bilo zmanjšanje glede na predhodno četrtletje. Cena energenta (električne energije) za povprečnega negospodinjskega odjemalca je v drugem četrtletju 2025 znašala 109,4 EUR/MWh in se je, zaradi padca cen na trgu, v obdobju enega leta znižala za 14 %.

Primerjava cen z drugimi državami EU-27 kaže, da se je Slovenija v letu 2024 po višini cene električne energije povprečne porabniške skupine (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) negospodinjskih odjemalcev, ki je znašala 172 EUR/MWh, uvrstila na 12. mesto med 27. državami EU (po padajočem vrstnem redu). To predstavlja občuten pomik navzgor v primerjavi z letom 2021, ko je zasedla 24. mesto. Cena električne energije v Sloveniji je bila v letu 2024 za 2,7 % nižja kot v Avstriji, prav tako je bila nižja v primerjavi z ostalimi sosednjimi državami: za četrtino glede na Italijo, za 22 % glede na Hrvaško in za 14 % glede na Madžarsko. Bila je tudi nižja v primerjavi s ceno v Nemčiji, in sicer za 17,8 %. V primerjavi s povprečno ceno električne energije v EU-27 (178 EUR/MWh), je bila v Sloveniji v 2024 nižja za 5,1 %, medtem ko je bila v letu 2023 višja za 3,4 %. V Sloveniji je bila cena električne energije (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) v 2024 za negospodinjske odjemalce v porabniški skupini IA v primerjavi s povprečjem EU-27 za 21,6 % nižja, v porabniški skupini IB za 15,4 % nižja, v porabniški skupini IC za 7,8 % nižja in v skupini ID za 4,2 % nižja. V porabniški skupini IF (70 do < 150 GWh) je bila cena električne energije brez DDV v Sloveniji za 19,5 % višja kot v povprečju EU-25 (v dveh državah velikih porabnikov nimajo) in v porabniški skupini IE (20 do < 70 GWh) za 1,4 % višja kot v povprečju EU-27.

*****

Socialni dialog

Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Seznanil se je z aktualnimi zadevami v okviru Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS). Skladno s Tarifno prilogo h KPPS naj bi se pogodbeni stranki o znesku najnižjih plač in o politiki plač dogovorili enkrat letno, najpozneje do konca meseca novembra. Ker do dogovora v letu 2025 v predpisanem roku ni prišlo, se uveljavi tretji odstavek I. točke Tarifne priloge h KPPS. Skladno s tem se znesek najnižjih osnovnih plač s 1. decembrom 2025 poveča za 2,21 % (konkretno 85 % inflacije v obdobju od 1. 10. 2024 do 30. 9. 2025), kar bo kot ugotovitveni sklep objavljeno v Uradnem listu RS.

Potrjen Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2026

Skupščina EZS je tudi potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2026. V ospredju zanimanja ostajajo zeleni prehod in kadri. »Podnebno nevtralna družba, digitalizacija, kibernetska varnost in pametna omrežja, spreminjajoče se geostrateške okoliščine, cene in ekonomika ter še kaj. Vse to so osrednja vprašanja zelenega prehoda, ki ga svet doživlja prav vsak trenutek – že nekaj let in še veliko let ga bo. Energetski prehod ni enkratni dogodek, ampak proces. Zeleni prehod in kadri tako ostajajo prioriteta dela EZS tudi v letu 2026, ob tem pa bomo tovrstne teme vpeli v skupno konferenco EZS in Sekcije SAEE, ki bo potekala 20. novembra 2026,« je ob tem napovedal predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.

Sistem letnega netiranja, kot ga poznamo danes, je bil v začetku zelo uspešna spodbuda za razvoj samooskrbe in zelenega prehoda. Zaradi izredno spremenjenih razmer na trgu je zagotavljanje njegovega izvajanja postalo nevzdržno, poudarja Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS). Državi predlagajo vzpostavitev posebnega državnega mehanizma s ciljem nadaljnjega zagotavljanja pravic končnih odjemalcev, ki so pomembno prispevali k zelenemu prehodu Slovenije. ELES kot kombinirani sistemski operater prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja apelira tudi k oblikovanju ustreznih ukrepov pospeševanja investicij v hranilnike električne energije, ki bodo omogočali prehod na dolgoročne vzdržne sheme samooskrbe, pospešitev razvoja trajnostnih rešitev in modernizacijo elektroenergetskega sistema.

Na novinarski konferenci Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije so izzive naslovili predsednik sekcije mag. Sebastijan Roudi iz ECE, člana Sekcije SVDEE – Drago Kavšek iz Petrola in Sandi Kavalič iz GEN-I – ter dr. Jurij Klančnik iz ELES. Poudarili so, da so odjemalci v shemi letnega netiranja upravičeni do obračuna po načelu razlike med prevzeto in oddano električno energijo ob koncu obračunskega obdobja, ki traja eno koledarsko leto. V tem obdobju se izvaja količinsko netiranje, kar pomeni, da se kilovatna ura (kWh) oddane energije izravna s kilovatno uro prevzete energije (brez finančnega ovrednotenja). Če odjemalec na letni ravni proizvede več energije, kot je porabi, nima dodatnih stroškov, v nasprotnem primeru pa po ceniku plača le manjkajočo količino energije. Dobavitelj pa mora na drugi strani zagotavljati manko energije v 15-minutnih obračunskih intervalih, ko odjemalec nima dovolj lastne proizvodnje, in jo na tak način tudi zakupuje na trgu.

Sistem letnega netiranja je bil ključen za spodbujanje vlaganj gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev v sončne elektrarne. V Sloveniji imamo danes že več kot 60.000 samooskrbnih odjemalcev, ki so prispevali k temu, da smo dosegli cilje glede deleža obnovljivih virov energije (OVE) v energetski mešanici države. Leta 2023 je Slovenija dosegla cilj, da 25 % vse porabljene energije proizvede iz obnovljivih virov, s čimer se je izognila dodatnim finančnim obremenitvam v obliki statističnega prenosa, ki so v preteklih letih znašale okoli 18 mio EUR. Končni odjemalci tako z investicijami v samooskrbne sončne elektrarne, vključene v sistem letnega netiranja, pomembno prispevajo k doseganju strateških podnebno-energetskih ciljev Slovenije in posledično EU. 

Spremenjene razmere na trgih – te so posledica obsežnih naložb v OVE na ravni Evrope, čemur pa niso istočasno sledile investicije v hranilnike električne energije, so povzročile, da je tržna cena električne energije v času, ko odjemalci prevzemajo elektriko iz omrežja (predvsem zvečer in pozimi), bistveno višja od cene v času, ko jo odjemalci v omrežje oddajajo (predvsem podnevi in poleti). Tovrstne razlike v ceni pa povečujejo tako stroške izravnave kot tudi sistemska tveganja zagotavljanja stabilnega delovanja elektro energetskega sistema.

»Odjemalci, vključeni v shemo letne izravnave, so najbolj prispevali k zelenemu prehodu Slovenije, zato ne smejo nositi tega bremena,« je poudaril predsednik SVDEE in direktor ECE mag. Sebastijan Roudi. Dobavitelji električne energije in ELES državo zato pozivajo k pospešenem oblikovanju posebnega državnega mehanizma, ki bo omogočal nadaljnje zagotavljanje pravic končnih odjemalcev, ki so pomembno prispevali k zelenemu prehodu Slovenije. Sistemski operater izpostavlja nujnost vključitve srednjeročnih ukrepov pospeševanja investicij v hranilnike električne energije, ki bi preko povečanja prožnosti odjema omogočili prehod na dolgoročne vzdržne sheme samooskrbe.

Dobavitelji so sicer predvideli izzive trenutne sheme in se že odzvali z rešitvami za njihovo zamejitev. Rešitve temeljijo na povezovanju proizvodnih naprav in baterijskih hranilnikov in so usmerjene v zagotavljanje dolgoročno ekonomsko vzdržnih rešitev razpršene proizvodnje, povečujejo fleksibilnost in odpornost elektroenergetskega omrežja, zagotavljajo dolgoročne prihranke, zanesljivo oskrbo, večjo energetsko neodvisnost in krepitev odpornosti energetskega sistema. Kljub temu pa strošek zagotavljanja nemotene dobave električne energije za odjemalce v sistemu samooskrbe z letnim netiranjem v tem trenutku oziroma vsaj za kratkoročno obdobje predstavlja velik izziv.

Član uprave GEN-I Sandi Kavalič ob tem opozarja: »Kljub temu, da so se investitorji že odzvali z velikim investicijskim ciklom v hranilnike električne energije, so kratkoročno razmere kritične, saj te investicije močno zaostajajo za investicijami v sončne elektrarne.«

»Sistem letnega netiranja je z naraščajočim deležem proizvodnje električne energije iz sončne energije postal nevzdržen. Dobavitelji krijemo razlike med tržno vrednostjo energije poleti in pozimi, kar zavira investicije v zeleni prehod. Potrebujemo vzdržno rešitev, ki bo zaščitila gospodinjstva in omogočila vlaganja v hranilnike ter stabilnost sistema. Energetska tranzicija mora biti skupen in finančno vzdržen projekt,« je izpostavil Drago Kavšek, član uprave skupine Petrol.

»Samo če bomo vsi deležniki – država, odjemalci in dobavitelji – sodelovali, bomo lahko nadaljevali pot k energetsko neodvisni in zeleni Sloveniji,« so sklenili člani SVDEE in predstavniki ELES-a na novinarski konferenci.

Predstavitev v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Na fotografiji od leve: Drago Kavšek – Petrol, Sandi Kavalič – GEN-I, Jurij Klančnik – ELES, Sebastijan Roudi – Sekcija SVDEE in ECE.

V torek, 30. septembra 2025, je Energetska zbornica Slovenije (EZS) pripravila Kadrovski dogodek E/Z/S: Energetika / Zaposlovanje / Stroka, namenjen povezovanju energetike, zaposlovanja in strokovnega razvoja kadrov. »Prepričani smo, da je energetski prehod tudi kadrovski projekt. Potemtakem je jasno, da bo zeleni prehod uspešen le s strokovno podkovanimi in dovolj motiviranimi ljudmi. Mladim moramo predstaviti poklice v energetiki kot poklice prihodnosti. Res si želimo, da bi mladi vseh smeri – narovoslovnih in družboslovnih – našli svoj sanjski poklic in širše poslanstvo v energetiki,« je izpostavila izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak.

Poudarila je tudi, da lahko Slovenija dolgoročno zagotovi stabilen in konkurenčen nacionalni kadrovski bazen v energetskem sektorju predvsem s krepitvijo promocije poklicev v energetiki, aktivnim povezovanjem izobraževalnih ustanov z gospodarstvom ter štipendijskimi shemami za ključne poklice v panogi.

»Podjetja si želijo več sodelovanja s šolstvom, večjo prepoznavnost energetike ter strateško podporo države. Med odgovori podjetij se med drugim pojavlja tudi pričakovanje, da bi država s finančnimi ali organizacijskimi ukrepi podprla podjetja, ki vlagajo v dolgoročni razvoj kadrov,« je povedala izvršna direktorica EZS.

Anketa o kadrovskih izzivih v energetskem sektorju, ki jo je maja in junija letos izvedla strokovna služba EZS – v kateri je sodelovalo 36 podjetij energetskih družb (od tega 86 % srednjih in velikih) iz različnih dejavnosti znotraj panoge energetika, kar omogoča dober vpogled v dogajanje v sektorju energetike – je pokazala, da skoraj tri četrt podjetij (72 %) ocenjuje trenutno kadrovsko stanje v svojem podjetju kot dobro, stanje v panogi pa kot dobro ocenjujeta le dobri dve petini (42 %) vprašanih. Večina podjetij (53 %) ocenjuje kadrovsko stanje v panogi kot povprečno.

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen je dejala, da je uspeh energetskega prehoda dejansko odvisen od kadrov. Vendar pa bodo mlade strokovnjake potrebovali tudi v javnem sektorju – tako za naslavljanje energetske revščine kot tudi denimo občine za osnovne projekte energetske učinkovitosti, kot je prenova stavb. Država s podporo in usmerjanjem evropskih sredstev tudi v energetiko po njenih besedah poganja ustvarjanje novih delovnih mest in s tem kadrov.

Najpomembnejši kadrovski izzivi

Več kot polovica (53 %) podjetij se sooča s težavami pri zagotavljanju kadra na ključnih delovnih mestih. Opaža se pomanjkanje inženirjev elektrotehnike, strojništva, energetike in tudi digitalnih profilov: razvijalci, analitiki, trgovalni strokovnjaki. Težave so pri iskanju operativnega osebja za teren (elektromonterji, vzdrževalci), na področju premogovništva je težava nezanimanje za rudarske poklice.

Kot glavni kadrovski problem v energetskih podjetjih se kaže pomanjkanje ustrezno usposobljenih kandidatov na trgu dela, saj je to kot največji izziv izpostavilo 56 % podjetij. To pomeni, da podjetja težko najdejo kadre z znanjem in kompetencami, ki so neposredno uporabne za delo v energetiki – bodisi zaradi neustreznega izobraževanja bodisi zaradi pomanjkanja izkušenj. Rezultati vprašanja kažejo, da podjetja poleg največje težave zaznavajo še več drugih, ki jih pogosto doživljajo kot enako pomembne: poleg že omenjene starajoče se delovne sile in generacijske vrzeli so tu še dolg proces zaposlovanja in uvajanja novih kadrov težave pri pridobivanju mladih kadrov oziroma mladih talentov ter tudi nizka konkurenčnost pogojev zaposlitve (plača, ugodnosti ipd.). Podjetja menijo, da jim pri iskanju kadrov konkurirajo sektor IT in druge gospodarske panoge, ki privabljajo kandidate z boljšimi delovnimi pogoji.

Skoraj 64 % podjetij prejme dovolj ustreznih prijav na razpisana delovna mesta le občasno, pri petini podjetij pa so ustrezne prijave zelo redke, zato nekateri razpisi ostajajo odprti tudi več kot 6 mesecev.

Digitalizacija ne bo krčila potreb po kadrih

Velika večina (75 %) podjetij ocenjuje, da bo tudi po preobrazbi energetskega sektorja, ki vključuje med drugim digitalizacijo, potreba po kadru ostala približno enaka. Le redki menijo, da bo potrebe po kadru manj. Najpomembnejša znanja in kompetence v energetskem sektorju v prihodnosti bodo tehnična znanja s področij elektrotehnike, strojništva, mehatronike, IT in digitalizacije. Več odgovorov posebej poudarja tudi povečano potrebo po razumevanju obnovljivih virov energije, shranjevanja energije in upravljanja sodobnih sistemov. Pogosto se pojavljajo tudi digitalne kompetence (podatkovna pismenost, kibernetska varnost, IT podpora), poznavanje energetskih trgov in regulacije ter mehke veščine, kot so sodelovanje, komunikacija, prilagodljivost, interdisciplinarno delovanje. Več podjetij opozarja, da bo ključen širši pogled na delovanje panoge – zaposleni bodo morali razumeti ne le lastno strokovno področje, temveč tudi energetske trende, trajnostne usmeritve in sistemsko delovanje sektorja.

Sodelovanje s šolstvom je možno še izboljšati, EZS pri tem izobražuje in informira

»Ugotovili smo tudi, da večina podjetij (83 %) že aktivno sodeluje z izobraževalnimi ustanovami, kar pomaga graditi bazen bodočih strokovnjakov. Najpogostejše oblike sodelovanja vključujejo štipendiranje dijakov in študentov (najpogosteje tehnične smeri), omogočanje študentskih praks (vključno z mentorstvom), skupne projekti s fakultetami (npr. magistrska dela, tehnični izzivi), gostujoča predavanja strokovnjakov iz podjetij ter razvoj izobraževalnih programov v sodelovanju s šolami. Vendar pa manj kot polovica (47 %) ciljno spodbuja mlade k izbiri področij STEM (znanost, tehnologija, inženiring in matematične discipline), kar pomeni, da več kot polovica podjetij (53 %) tega področja (še) ni vključila v svoj kadrovski ali promocijski pristop. To kaže, da kljub zaznanemu pomanjkanju tehničnega kadra in inženirjev sodelovanje z mladimi pogosto ostaja neizkoriščen potencial,« je poudarila mag. Ana Vučina Vršnak in dodala, da EZS kot zbornica energetskih družb lahko pri tem igra pomembno vlogo z izobraževanjem in informiranjem o energetiki. EZS namreč informira o aktualnem dogajanju, energetskem prehodu ter je tudi izdala publikacijo Energija Slovenije in sveta v slovenskem in angleškem jeziku, ki je dostopna v več kot 20 knjižnicah,  vključno s fakultetnimi, brezplačno pa je vsem na voljo na spletni strani EZS.

Simon Konečnik s Srednje elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje ter predsednik Skupnosti elektrotehniških in računalniških šol Slovenije je bil kritičen do prenove šolskih kurikulumov. Skupaj kar 86 % podjetij ocenjuje, da trenutni izobraževalni programi nezadostno ali pa le delno ustrezajo potrebam sektorja, saj nekateri vsebinski sklopi še vedno ne sledijo dovolj hitro tehnološkim in drugim spremembam, kar je potrdil. Predlagal je več sodelovanja s svetovalnimi delavci na osnovnih šolah, ki svetujejo o usmerjanju mladih v srednješolske programe.

Državni sekretar z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič je dejal, da so najpomembnejši korak na ministrstvu že naredili s spremembami zakona o raziskovalni dejavnosti ter zakona o visokem šolstvu, ki prinašata znatno več sredstev za visokošolsko in raziskovalno dejavnost. Prav tako uvajajo mikrodokazila kot odgovor na hitro spreminjajoče se potrebe po kompetencah ter omogočajo univerzam pod določenimi pogoji samoakreditacijo študijskih programov, s čimer se bodo lažje prilagajale potrebam družbe in gospodarstva. 

Trendi in izzivi zaposlovanja v energetiki

Dr. Vesna M. Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, je povedala, da je danes težje najti kakovostne mlade kandidate za redno zaposlitev, saj so generacije mladih manjše. »Zato dobri delodajalci mlade aktivirajo že zgodaj – ponudijo jim dijaško in študentsko delo, prakso, jih vključijo v mentorske programe, jih štipendirajo ter z njimi sodelujejo v okviru diplomskih in magistrskih nalog in obiskov na šolah, gostujočih predavanj ter skupnih projektov. Današnji mladi od delodajalcev pričakujejo hitro napredovanje, varno zaposlitev, dobre odnose, prilagajanje dela zasebnemu življenju ter možnost dodatnega izobraževanja, pomembna pa jim je tudi prilagodljivost, možnost hibridnega dela in sprotna povratna informacija,« pravi strokovnjakinja.

Mojca Drevenšek in Urša Zlobec sta kot predstavnici društva ENLITE in Partnerstva EPIK, zavoda za kadre v energetiki, predstavili spletni vodič EPIK, katerega poslanstvo je promocija študijev in poklicev v energetiki. Pri zasnovi spletnega vodiča so izhajali iz ugotovitev nedavne mladinske raziskave društva ENLITE, v kateri so ugotovili, da je zanimanje za energetske teme in poklice med mladimi sicer visoko, vendar jim manjka vpogled v konkretne karierne priložnosti v energetiki. Mladim primanjkuje informacij o poklicih v energetiki, zato so v zavodu Partnerstvo EPIK zasnovali sodoben spletni vodič, ki mladim skozi interaktivne multimedijske osebne karierne zgodbe približa poklice v energetiki ter predstavi konkretne izobraževalne poti, izkušnje, delovne naloge in izzive mladih, ki že delajo v energetiki. K sodelovanju pri projektu vabijo širok krog deležnikov iz celotnega energetskega sektorja.

»Ne ponujamo delovnega mesta, ampak kariero!« je bila na dogodku jasna vodja službe za upravljanje in razvoj kadrov v ELES-u Jasna Hrovat. Da lahko kader energetika išče bodisi na trgu pasivnih kandidatov bodisi se posveča tistim, ki še niso v kadrovskem bazenu – torej mladim, pa je ocenil Urh Kovačič, soustanovitelj PsyBit, kjer se ukvarjajo z zaposlovanjem v digitalni dobi.

Predstavitve dobrih praks sodelovanja med podjetji in izobraževalnimi ustanovami

Družba ELES je v letošnjem letu pristopila k še aktivnejšem povezovanju z izobraževalnimi ustanovami z željo mladim približati energetiko in povečati zanimanje za naravoslovne poklice. »Poleg sodelovanja na kariernih tednih fakultet smo svoje napore usmerili tudi v sodelovanje na srednješolski in osnovnošolski ravni, z udeležbo na Tehniških dnevih v Bistri, izvedbe ekskurzij na povpraševanje šol in udeležbo na vabljenih predavanjih. Ker se energetski sektor na evropski in globalni ravni sooča s kritičnim pomanjkanjem usposobljenih delavcev, ki ne prihajajo samo iz vrst inženirjev, smo se pri izvedbi vabljenih predavanj prvič aktivno povezali tudi z Ekonomsko in Pravno fakulteto,« je pojasnila Maša Repež Gril iz ELES-a. ELES je za profesorjev in strokovne delavce, ki tako ali drugače vplivajo na karierno usmerjanje mladih na srednješolski stopnji, letos prvič organiziral dogodek Energetsko izobraževanje za prihodnost. Povabili so jih v svoje tehnološko središče in predstavili potrebe elektroenergetskega sektorja v prihodnjem desetletju z željo, da bi tudi njih spodbudili k promociji tehniških in inženirskih študijev.

Mag. Alenka Erker Lozinšek, izvršna direktorica korporativnega upravljanja na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), je predstavila postopek štipendiranja in uvajanja novozaposlenih (angl. onboarding) na konkretnih primerih, ki jih je s svojimi izkušnjami podkrepil sodelavec, bivši štipendist, Rok Rednjak. Na DEM-u mladim talentom ponujajo več kot le štipendijo. Z jasno strukturiranim uvajalnim programom, izobraževanji ter vključevanjem v projekte in družabne dogodke zagotavljajo hitro prilagoditev in občutek pripadnosti. Poleg finančne podpore že v času štipendiranja ustvarijo trdne vezi, ki se nadaljujejo v razvoj kariere v energetiki pri največjem proizvajalcu električne energije iz obnovljivih virov v Republiki Sloveniji. »Štipendisti na DEM-u zrastejo v odlične sodelavce. Skrivnost uspeha? Ravno prava mera samostojnosti, sprotna komunikacija, vključevanje v različne aktivnosti ter prostor za osebni in strokovni razvoj,« je pojasnila mag. Alenka Erker Lozinšek.

Premogovnik Velenje ima dolgoletno tradicijo in je eno največjih podjetij v regiji, ki že vrsto let aktivno podpira vajeniški sistem in sodeluje s šolami pri praktičnem usposabljanju dijakov. Pod vodstvom izkušenih mentorjev, inštruktorjev ter učiteljev praktičnega izobraževanja, ki pomagajo pridobljeno šolsko znanje povezati z izzivi v delovnem okolju, pridobijo dijaki dragoceno znanje o uporabi strojev in rudarske opreme. »Vajeništvo v Skupini Premogovnik Velenje ni le priprava na delo. Je izkušnja, ki mlade opremi z znanjem, odgovornostjo in samozavestjo. Prav tako ni le del izobraževalnega procesa, ampak priložnost za osebno rast in krepitev strokovnih kompetenc. S tem, ko damo mladim priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj, aktivno soustvarjamo prihodnost stroke in omogočamo mladim, da naredijo svoje prve, a pomembne korake v poklicno življenje,« je povedala mag. Natalija Lah, vodja razvoja kadrov in izobraževanja v podjetju.

Prof. dr. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se je posvetil partnerstvu fakultete in gospodarstva kot odgovor na pomanjkanje inženirjev. Predstavil je trende med mladimi glede izbire in vpisa na študij elektrotehnike ter pokazal, kako lahko z aktivnim sodelovanjem fakultete in podjetij ustvarjamo večji interes za to področje. Fakulteta za elektrotehniko izvaja številne projekte in aktivnosti, v katere vključuje gospodarstvo – od promocije študija do kariernega usmerjanja študentov. Podjetja imajo pri tem ključno vlogo, saj sodelujejo pri predstavitvah, mentorstvih in oblikovanju priložnosti, ki mladim omogočajo dragocen stik s prakso. Posebej so izpostavili tudi oblike sodelovanja, ki podjetjem prinašajo največjo dodano vrednost pri pridobivanju najboljših bodočih kadrov – inženirjev elektrotehnike.

*****

Kadrovski dogodek E/Z/S: Energetika / Zaposlovanje / Stroka je združil ključne deležnike energetskega sektorja – od vodilnih podjetij in strokovnih združenj do izobraževalnih ustanov in odločevalcev – z namenom, da skupaj odgovorimo na izzive zaposlovanja, razvoja kompetenc in zagotavljanja kadrov za prihodnost energetike. Slike z dogodka so na voljo TUKAJ.

EZS se vsem gostom, ki so prispevali k odlični vsebini konference, iskreno zahvaljuje. Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste s svojo navzočnostjo poskrbeli za dobro energijo na dogodku.