Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Po gradu bo vodila Katarina Metelko.

Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

* V marcu bo voden ogled gradu izjemoma potekal tretjo soboto, 21. marca. 

Prijave: [email protected]

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Andraž Keršič in Martina Malešič.

Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)

Seminar teoretske prakse arhitekture 2025/26, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Prijave: [email protected]

Na študentski konferenci bodo predstavljeni prispevki, nastali v okviru Seminarja teoretske prakse arhitekture (TPA) FA UL kot odziv na razstavno-raziskovalni projekt Je narava moderna? v MAO.

Razstava izhaja iz vprašanja, ali so modernisti – čeprav v nasprotju z ustaljenim razumevanjem modernizma – že razmišljali ekološko. Ob opiranju na bogato zbirko MAO, skozi tematske sklope Drevo, Organske strukture, Arhitektura in okolje, Ekološko znanje ter Mesto kot organizem razstava razpira pogled na modernizem, ki presega predstavo o strogi ločitvi med človekom in naravo. Modernizem se tako pokaže kot prostor vprašanj, dvomov in inovacij, v katerih so se že pred desetletji pojavljale teme odgovorne rabe virov, okoljskega znanja, bioklimatskih strategij, varovanja okolja ter razumevanja prostora kot omejenega ekosistema.

Seminar TPA si namesto vprašanja, ali so modernisti razmišljali ekološko, zastavlja vprašanje: Ali so modernisti mislili arhitekturno?

Stališče seminarja je, da lahko arhitektura na konkretno situacijo zares produktivno odgovori šele tedaj, ko si za izhodišče svojega delovanja postavi lastna, specifično arhitekturna vprašanja in nanje odgovarja z lastnimi sredstvi.

Cilj seminarja je mogoče strniti v tri poudarke. Prvič, na razstavi prepoznati primere arhitekturnih premislekov, ki so morda delovali neprilagojeno svojemu času, a prav zato ostajajo aktualni. Drugič, te primere predstaviti kot nosilce specifične arhitekturne misli. In tretjič, iz njih izluščiti orientacijske točke, ki lahko danes služijo kot opora za delovanje v razmerah podnebne ter z njo povezanih družbenih kriz.

Seminar TPA – prof. dr. Petra Čeferin, asist. Uroš Mikanovič, asist. Blaž Šenica, demonst. Gaia Radić, Luka Aleksander Glogovšek, Lana Jereb, Altan Jurca Avci, Julian Lavrič, Neva Mandić, Nikolaj Novak, Alja Pušič, Filip Slakan Jakovljević

PROGRAM

10:10

Uvodni nagovor: Maja Vardjan (MAO)

Predgovor: Petra Čeferin

10:30–12:00

Sklop 1: Hiše, ravno takšne

Neva Mandić: Miheličev Petrol: Arhitektura, infrastruktura in ogljična forma

Lana Jereb: Hotel Kanin: kritični regionalizem pred in po kritičnemu regionalizmu

Nikolaj Novak: Arhitektura kot instrument razkrivanja: primer kompleksa atrijskih hiš na Borsetovi

Razprava, moderira Klemen Žibert

12:15–13:45

Sklop 2: Komunalne infrastrukture

Altan Jurca Avci: Nerealizirani potencial: Urbanistični načrt za Kranj,1951

Luka Aleksander Glogovšek: Plastična ekologija: komunalna oprema Saše J. Mächtiga

Filip Slakan Jakovljević: Modernizem je mrtev, naj živi modernizem!: primer Šišenske soseske 6

Razprava, moderira Luka Tomažič

15:00–16:30

Sklop 3: Arhitekturne prakse po človeku

Julian Lavrič: Kako je nastajalo naše sodobno telo?: odnos telo–arhitektura v Kako je nastala naša sodobna hiša?

Alja Pušič: Med drevesom in strukturo: narava kot princip v smeri B

Gaia Radić: Neposlušna poslušnost ali DTS kompleks Stanka Kristla

Razprava, moderira Anže Ceglar

17:00–18:00

Zaključna razprava in sinteze

Maja Dobnik, Petra Čeferin, Uroš Mikanovič, Aljaž Rudolf, Blaž Šenica

Seminar teoretske prakse arhitekture raziskuje sodobno arhitekturo in razvija teoretske koncepte za njen premislek. Poteka na Fakulteti za arhitekturo UL pod mentorstvom prof. dr. Petre Čeferin, asist. Uroša Mikanoviča in asist. Blaža Šenice (MR).

KOLOFON

Sodelujoči z referati: Luka Aleksander Glogovšek, Lana Jereb, Altan Jurca Avci, Julian Lavrič, Neva Mandić, Nikolaj Novak, Alja Pušič, Gaia Radić, Filip Slakan Jakovljević

Moderiranje: Anže Ceglar, Luka Tomažič, Klemen Žibert

Sinteze in komentarji: Maja Dobnik, Uroš Mikanovič, Aljaž Rudolf, Blaž Šenica

Mentorji: Petra Čeferin, Uroš Mikanovič, Blaž Šenica, Gaia Radić (demonstratorka)

Vabimo vas na odprtje razstave Mojstri gradijo na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli ter strokovni gimnaziji Ljubljana.

Razstava izhaja iz predstavitve slovenskega paviljona na 19. mednarodni razstavi arhitekture, La Biennale di Venezia, kjer je projekt izpostavil mojstrske tehnike in veščine kot ključno, nenadomestljivo inteligenco v procesu gradnje. V času pospešene digitalizacije, avtomatizacije in standardizacije gradnje razstava odpira vprašanje razmerja med arhitekturnim načrtovanjem in znanjem, ki se udejanja na gradbišču.

Mojstrski totemi, zasnovani kot fizični manifest tega znanja, se z beneškega razstavnega prostora selijo v izobraževalno okolje. V skupnih prostorih šole bodo postali del vsakdana dijakov in dijakinj ter spodbudili razmislek o pomenu poklicnih spretnosti, odgovornosti in sodelovanja med arhitekti ter izvajalci pri oblikovanju grajenega prostora.

Odprtje bo potekalo v ponedeljek, 31. marca 2026, ob 14.30 v avli Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole ter strokovne gimnazije Ljubljana.

Dogodek bo pospremilo predavanje avtorjev paviljona in pogovor o vlogi gradbenih mojstrov ter o pomenu njihovih znanj in veščin za razvoj arhitekture, gradbeništva in širšega družbeno-gospodarskega prostora.

Avtorja razstve: Ana Kosi in Ognen Arsov

Vabimo vas, da se nam pridružite pri urejanju skupnostnega vrta pri MAO, kjer bomo cvetlične gredice pripravili na novo sezono. Dogodek poteka v okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe, ki spodbuja skupne pobude za boljšo skupnost ter višjo kakovost bivanja v našem okolju.

K sodelovanju vabimo sosede, mimoidoče in vse radovedne obiskovalce, ki želijo prispevati k skupnosti ter preživeti prijetno in ustvarjalno popoldne na prostem.

*Skupnostni vrt se nahaja v parku pod parkiriščem muzeja.

Prvi letošnji dogodek nove sezone Muzeja v skupnosti pripravljamo MAO, CONA Korak, CONA Fužine in Skupnostni programi za mlade v sodelovanju s SŠGT.

V okviru dogodkov ob Dnevu za spremembe se bo v sredo, 8. aprila 2026, med 14. in 17. uro, na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana odvijal tudi trajnostni modni sejem »Obleci se trajnostno«. Obiskovalci bodo lahko med stojnicami z oblačili poiskali nove modne kose in svoji garderobi podarili trajnostno osvežitev.

Akcija Dan za spremembe, ki jo organizira Slovenska filantropija, vsako leto povezuje posameznike, organizacije in skupnosti po Sloveniji z namenom ustvarjanja bolj vključujoče in solidarne družbe.

Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.

Po razstavi vas bo popeljala kustosinja Maja Vardjan.

V času vodenega ogleda bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Narava kot vir navdiha.

*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)

Narava arhitektom in oblikovalcem pogosto predstavlja vir navdiha bodisi pri izbiri materialov bodisi pri iskanju oblikovnih motivov, ki izhajajo iz rastlin, živali ali naravnih struktur. Včasih so ti vplivi narave v arhitekturi in oblikovanju zelo neposredni, drugič pa tako stilizirani do te mere, da jih prepoznamo le v obrisu podob ali v teksturi materiala.

Takšni primeri bodo tudi izhodišče ustvarjalne delavnice. Na razstavi Je narava moderna? si bomo najprej ogledali načrte in fotografije nadstreškov z dežnikastimi in gobastimi strukturami ter odtise v snegu, ki so arhitektu in oblikovalcu Oskarju Kogoju služili kot navdih pri oblikovanju počivalnika. Nato bomo na ustvarjalnici raziskovali naravne teksture in oblike ter z odtiskovanjem lubja, kamnov in listov ustvarili svojevrstne izdelke.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: [email protected]

V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna s kustosinjo Majo Vardjan.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje se pridružuje programu festivala Odprtih hiš Slovenije 2026. Obiskovalce festivala vabimo, da se nam 19. aprila med 10. in 12. uro pridružijo na brezplačnem vodenem ogledu razstav Marjan Šorli in udomačena arhitektura in Je narava moderna?. V času vodenih ogledov bo za najmlajše pod vodstvom muzejskih animatork potekala MiniMAO igralnica.

Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura

10.00

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

Marjan Šorli je bil izredno samosvoj, a hkrati značilen predstavnik slovenske povojne arhitekture. V njegovih hišah najdemo raznovrstne izvore, od Plečnikove šole, raziskovanja anonimne ljudske arhitekture ter uvidov s študijskega potovanja po Evropi in ZDA do anglosaških teorij o psihologiji zaznavanja prostora.

Arhitekt se je v naš kulturni prostor zapisal predvsem s svojevrstno materialno govorico in izrazom, ki se vselej giblje po robu, med arhetipskimi načeli in preverjenimi principi ter drznimi skrajnostmi sintakse uporabljenih tradicionalnih in sodobnih materialov, med subtilnim odnosom do naravnega in kulturnega konteksta ter odločnimi posegi v prostor.

Skozi svoj celotni opus je Šorli ustvarjal arhitekturo po meri človeka. Z eruditskim znanjem je črpal iz razvoja arhitekture, prostore skladnih proporcev in majhnega merila pa je gradil s tradicionalnimi materiali in elementi. Ob tem je upošteval zmožnosti tehnologije in prostorske organizacije svojega časa. Njegovi premisleki o prostoru so izredno aktualni tudi danes, saj je zagovarjal in gojil principe, kot so sobivanje narave in arhitekture, uporaba preprostih nizkotehnoloških prijemov pri osvetljevanju, zračenju, ogrevanju ali hlajenju prostorov (z vmesnimi conami), iskanje prave mere stavbe in odnos do človeškega merila.

Po razstavi vas bosta popeljala dr. Martina Malešič in Andraž Keršič, kustosa razstave.

*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)

Voden ogled razstave Je narava moderna?

11.00 

Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Izhodišče razstave je zbirka MAO z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.

Skozi teme Drevo, Organske strukture, Arhitektura in okolje, Ekološko znanje in Mesto kot organizem razstava razkriva, da modernizem ni bil le zgodba o domnevni ločitvi človeka in narave, temveč tudi prostor vprašanj, dvomov in inovacij, ki so se že pred desetletji dotikale tematik, kot so odgovorna raba virov, okoljska znanja, bioklimatske strategije, varovanje okolja in razumevanje prostora kot omejenega ekosistema.

Razstava osvetljuje zgodnjo vzpostavitev okoljske zavesti v Sloveniji. Dogodki v slovenskem prostoru, ki so se odvijali vzporedno z globalnimi prelomnicami, kažejo, kako so se takratni akterji odzivali na okoljske izzive in jih začeli tudi sistematično upravljati.

V času, ko je modernizem na globalnem severu gradil na ideji tehnološkega napredka, gospodarske rasti in neomejene industrijske proizvodnje, je v kontekstu socialistične Jugoslavije nastal obsežen modernistični opus, zaznamovan z družbenimi ambicijami, ki se je pomembno razlikoval od univerzalnega modernizma. Številni ustvarjalci so v svoje delo vključevali vernakularne prakse in izkazovali občutljiv odnos do krajine.

Razstava pretekle dogodke umešča v dialog s sodobnimi okoljskimi premisleki, kar še poglobijo štiri intervencije arhitektov in oblikovalcev, ki z inovativnim branjem zbirke muzeja zgodbo razširjajo v današnji čas ter odpirajo vprašanje kontinuitete.

Po razstavi vas bo popeljala dr. Cvetka Požar, sokustosinja razstave.

MiniMAO igralnica

10.00 –12.00

Skozi uganke in zabavne naloge bomo raziskovali zanimive teme, povezane z aktualnima razstavama Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Odkrivali bomo, kako sta arhitektura in narava tesno prepleteni, opazovali oblike, strukture in materiale ter svoje ideje razvijali skozi risbo in 3D-modeliranje. Otroci bodo v družbi muzejskih animatork s pomočjo različnih materialov (karton, lesena paličja, legokocke) gradili svoje sanjske stavbe ter se preizkusili v vlogi pravih arhitektov.