Vabilo na konferenco “Internacionalizacija visokega šolstva in pomen evropskih univerz“

Konferenca ja namenjena razpravi ter izmenjavi izkušenj, dobrih praks in izzivov med slovenskimi univerzami, ki sodelujejo v zavezništvih evropskih univerz, s poudarkom na profesionalnem razvoju in krepitvi kompetenc osebja preko strateško umeščenih mednarodnih mobilnosti, ki so eden od ključnih elementov zavezništva ter kako se to vključuje v razvoj institucije ter dvig kakovosti poučevanja in raziskovanja. Udeleženci bodo na dogodku imeli priložnost slišati vidike vodstev slovenskih univerz vključenih v zavezništva, kot tudi slišati primere dobrih praks z omenjenega področja.

Konferenco organizira RKRS v sodelovanju s CMEPIUS.

Konferenca, ki bo potekala 24. maja 2024, med 9.00 in 16.00, na UP FM, bo potekala v angleškem jeziku! Vabljeni predstavniki visokošolskih institucij, študenti kot ostali zainteresirani | PRIJAVA |PROGRAM KONFERENCE

***

INVITATION TO THE CONFERENCE: Internationalisation of Higher Education and the Importance of European Universities

The conference aims to discuss and share experiences, good practices and challenges among Slovenian universities participating in the European Universities alliances, with a focus on professional development and staff competence building through strategically positioned international mobility as one of the key elements of the alliance, and how this is integrated into the development of the institution and the enhancement of the quality of teaching and research.

Participants will have the opportunity to hear the perspectives of the leadership of Slovenian universities involved in the alliances, as well as to hear examples of good practice in this field.

The conference is organised by RKRS in cooperation with CMEPIUS.

The conference will take place on 24 May 2024, 9.00-16.00, at UP FM, and will be held in English! Employees working in higher education institutions, students and other interested participants are welcome. | APPLY HERE|CONFERENCE PROGRAMME

Koper, 31. januar 2024: Rektorska konferenca RS kot članica EUA je na svoji 1. dopisni seji, ki je potekala od 29. 1. 2024 do 31. 1. 2024, sprejela sklep, da podpira politiko EUA, kot izhaja iz dokumenta »Prenovljena družbena pogodba za Evropo in njene univerze: kako lahko univerze in oblikovalci politik sodelujejo pri oblikovanju močne, odprte in na prihodnost pripravljene Evrope« v mandatu EU institucij 2024-2029, objavljenega dne 9. 1. 2024.

 EUA v objavljenem dokumentu poudarja ključno vlogo, ki jo imajo univerze za prihodnost Evrope, in opisuje, kako lahko univerze kot neodvisni akterji najbolje služijo družbi in prispevajo k spopadanju z globalnimi izzivi, hkrati pa navaja okvirne pogoje, ki jih potrebujejo za uspeh.

Kaj je treba storiti na evropski ravni? Evropsko združenje univerz (EUA) z osmimi ključnimi priporočili za oblikovalce politik o tem, kaj je treba storiti na evropski ravni, poziva vodstvo Evropske komisije, poslance Evropskega parlamenta in predstavnike držav članic EU v Svetu EU, naj v naslednjem mandatu (2024–2029):

1. Okrepijo večstranski okvir za sodelovanje

EU mora zagotoviti, da so politike na področju izobraževanja, raziskav in inovacij usklajene, da se vzpostavijo vezi in izkoristijo sinergije med evropskim raziskovalnim prostorom (ERA), evropskim izobraževalnim prostorom (EEA) in evropskim visokošolskim prostorom (EHEA), ter se učiti iz izkušenj sodelovanja s širšo Evropo v okviru bolonjskega procesa oziroma EHEA, da bi se tako pripravila na morebitno širitev EU.

2. Povečajo učinkovitost evropskega sistema upravljanja na več ravneh

Bolj usklajene in povezane nacionalne, regionalne in evropske politike ter pospešeno izvajanje nacionalnih reform na evropski ravni (npr. proces evropskega semestra) bodo okrepili kohezijo in preprečili beg možganov.

3. Pred pripravo zakonodaje EU uvedejo »univerzitetno preverjanje«

Pri ocenjevanju vpliva zakonodaje na univerze in njihove dejavnosti (npr. na področju trgovine, migracij, digitalne preobrazbe, vladavine prava ali strateške avtonomije) je potrebno aktivno vključiti univerze in poskrbeti za to, da nova zakonodaja ne bo ovirala dejavnosti na področjih izobraževanja, raziskav in inovacij.

4. Sestavijo proračun za ambiciozno visoko šolstvo, raziskave in inovacije

Naslednji večletni finančni okvir mora programom financiranja EU na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij zagotoviti visoke proračune, ki bodo spodbujali odličnost in vključenost. Poleg tega mora EU nameniti sredstva tistim skupnim evropskim projektom in pobudam, ki prinašajo dodano vrednost, ustvariti sinergije med programi ter nacionalnim in regionalnim financiranjem ter poskrbeti za to, da države članice dosežejo 3-odstotni naložbeni cilj za raziskave in inovacije ter 2-odstotni naložbeni cilj za visoko šolstvo.

5. Spodbujajo globalno vlogo univerz kot odgovornih graditeljev mostov in posrednikov znanja

Odprto mednarodno sodelovanje bi moralo biti samoumevno, visokošolski in raziskovalni sektor ter oblikovalci politik pa morajo skrbno in natančno pristopiti k oceni tveganja za vsak primer posebej. Poleg tega je mednarodna odprtost za univerze pomembna pri krepitvi lokalnih in regionalnih inovacijskih ekosistemov ter njihovem povezovanju s svetom.

6. Podpirajo temeljni vrednoti institucionalne avtonomije in akademske svobode

Predpogoj, da lahko sodobne univerze razvijajo svoje institucionalne profile in učinkovito opravljajo svoje poslanstvo, je, da imajo zagotovljeno institucionalno avtonomijo. Varovanje in spodbujanje akademske svobode je temelj raziskovanja in poučevanja, ki prispeva k napredku znanja in s tem družbe.

7. Razvijajo fizično in virtualno infrastrukturo

Študenti, raziskovalci, inovatorji in administratorji potrebujejo digitalne strukture in regulativne pobude, ki omogočajo čezmejno sodelovanje za celotno evropsko celino, kot so evropska elektronska identiteta, evropska infrastruktura za storitve veriženja blokov in evropski okvir interoperabilnosti.

8. Vzpostavijo namensko financiranje za razvoj vodstva na univerzah

To je ključnega pomena za podporo institucionalnega razvoja univerz in sprostitev njihovega preobrazbenega potenciala. Vodstvene sposobnosti so tudi pomemben dejavnik uspeha pri evropskem in nadnacionalnem sodelovanju med univerzami.

To so pomembne prednostne naloge evropskega sodelovanja in oblikovanja politik za univerze, visoko šolstvo, raziskave in inovacije v prihodnjih letih. EUA bo v imenu svojih članov še naprej sodelovala na vseh teh področjih. Združenje bo še naprej prispevalo svoje bogato strokovno znanje pri oblikovanju politik na področjih delovanja ter podatke in analize o razvoju univerz po Evropi. Le če bomo združili moči na vseh ravneh, bomo lahko usmerili prihodnost Evrope – in naših univerz – v pozitivno smer.

Več informacij:

EUA – news

EUA policy input: ‘A renewed social contract for Europe and its universities How universities and policy makers can work together to shape a strong, open and future-proof Europe’

Danes, dne 19. 1. 2024 je v prostorih Univerze na Primorskem na Titovem trgu 4 v Kopru potekala 1. redna seja Rektorske konference RS (v nadaljevanju: RK RS) v mandatu 2024–2025, ki mu predseduje rektorica UP prof. dr. Klavdija Kutnar, podpredsednik pa je rektor UNG, prof. dr. Boštjan Golob. Sekrerat RKRS je mag. Frenk Mavrič.

RK RS je izoblikovala stališča k posameznim točkam »Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice v letu 2024 in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024«, ki so ga dne 21. 12. 2023 podpisali minister za javno upravo, minister za finance, vodja pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja in vodja Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, kakor tudi stališča k informaciji Vlade RS o podpisanem aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Stališča bo RKRS posredovala Vladi RS, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvu za javno upravo. Univerzam je potrebno zagotoviti dodatna sredstva, sicer ne bodo finančno sposobne izpolnitve obveznosti po tem dogovoru oziroma podpisanem aneksu k kolektivni pogodbi.

RK RS bo na ARIS posredoval pobudo o spremembi sistema poročanja za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ob upoštevanju avtonomne vloge raziskovalnih organizacij pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti.

RK RS je imenovala svojega predstavnika v Strateškem svetu za digitalno preobrazbo, ki ga v skladu s Strategijo Digitalna Slovenija 2030 vzpostavlja Vlada RS, kot posvetovalno telo Vlade RS. V strateškem svetu bo RK RS zastopal Prof. dr. Samo Stanič (Univerza v Novi Gorici, Center za astrofiziko in kozmologijo).

Prof. dr. Samo Stanič je bil v času študija mladi raziskovalec na Odseku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS ter član mednarodne kolaboracije Delphi v Evropskem laboratoriju za fiziko osnovnih delcev (CERN, Ženeva), kjer se je osredotočil na študije razpadov težkih kvarkov in iskanje Higgsovega bozona. Leta 1993 je diplomiral na Oddelku za fiziko UL FNT, leta 1996 magistriral in leta 1999 doktoriral. Med letoma 1999 in 2006 je deloval na Japonskem, na Univerzi v Tsukubi. Od leta 2006 deluje na Univerzi v Novi Gorici (UNG), kjer je od leta 2012 dalje redni profesor za področje fizike – med leti 2008-2019 vodja Centra za raziskave atmosfere, med leti 2014-2020 pa dekan Fakultete za naravoslovje. Od leta 2020 vodi Center za astrofiziko in kozmologijo. Z raziskovalnim delom se osredotoča na področji eksperimentalne astrofizike in fizike atmosfere ter daljinskega zaznavanja. Za dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij v okviru mednarodne kolaboracije Pierre Auger je leta 2020 skupaj z Andrejem Filipčičem in Markom Zavrtanikom prejel Zoisovo nagrado. Njegova raziskovalna skupina sodeluje pri načrtovanju in izgradnji observatorija CTAO (Polje teleskopov Čerenkova) za odkrivanje in proučevanje lastnosti in izvorov kozmičnih fotonov zelo visokih energij. Deloval je tudi kot član upravnega odbora Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – ARNES (2023), koordinator Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja – SLING (2022-2023) in član upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti – IZUM (2015-2021).

Dne 24. 5. 2024 bo RK RS v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) organizirala konferenco na temo trendov internacionalizacije visokega šolstva, s posebnim poudarkom na iniciativi evropskih univerz in spodbujanju mobilnosti raziskovalcev na začetku kariere. Konferenca bo organizirana kot satelitski dogodek mednarodnega tedna T4EU Week: Beyond borders, ki ga organizira UP v sodelovanju z Univerzo v Trstu kot članica evropske univerze Transform4Europe.

Na seji je prorektorica za študentska vprašanja UM, Nomi Hrast, Rektorsko konferenco RS seznanila z delom Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, prorektor za infrastrukturo UM, prof. dr. Miralem Hadžiselimović in član Odbora za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 kot predstavnik Rektorske konference RS, je Rektorsko konferenco RS seznanil s predlaganimi dopolnitvami Meril za izbor operacij v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, direktor NAKVIS-a, dr. Franci Demšar pa je RK RS seznanil o delovanju NAKVIS-a v 2023 in načrtih za leto 2024, spremembah minimalnih standardov za izvolitev v naziv v duhu Uredbe o odprti znanosti, ki jih pripravlja NAKVIS in o NAKVIS predlogih za implementacijo mednarodnih akreditacij v slovenski sistem kakovosti v visokem šolstvu.

RK RS vzpostavlja novo spletno stran, na kateri bodo poleg informacij iz rednih sej RK RS, katerim bodo v naslednjih dveh letih praviloma sledile tiskovne konference, objavljena tudi morebitna stališča RK RS o aktualnih problematikah v vmesnem obdobju.

Ljubljana, 19. septembra 2014 – Danes se je odvila četrta redna seja Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS) pod predsedstvom Univerze v Ljubljani. Rektorji vseh štirih slovenskih univerz so največ razpravljali o perspektivi razvoja univerz, pametni specializaciji in programih za aktivacijo talentov slovenskih univerz.

Po seji je predsednik RKRS prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani, povedal:

 »Današnja četrta seja Rektorske konference je imela na dnevnem redu kar nekaj zelo pomembnih vprašanj, tudi z vidika nadaljnjega dogajanja na področju visokega šolstva.  Omenil bi prvo točko, ki smo jo naslovili Perspektive razvoja univerz in je do neke mere nadaljevanje tega, kar smo na prejšnji konferenci že obravnavali. Je tudi nadaljevanje tistih zahtev, ki smo jih takrat postavili do vlade in do ministrstev, kar zadeva položaj univerz. Danes smo ugotovili, da so nekatere zahteve deloma izpolnjene, mnoge od njih pa ne. Prav zato smo posebej izpostavili več vprašanj, ki jih je treba ponovno postaviti pred novo oblast, ki se sedaj konstituira. Med drugim tudi to, da se s posameznimi dodatnimi interventnimi ukrepi, zakoni in podobno nenehno omejuje avtonomija univerz. O tem zahtevamo temeljit pogovor, deloma povezan s pripravo novih zakonov, deloma s spremembo neresornih zakonov. Ponovno smo prišli tudi do vprašanja uporabe tujega jezika, do vprašanja, kako in kdaj bo oblikovan nov zakon o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, kjer pričakujemo, da bo univerzam dan polnopravni status raziskovalnih ustanov v vseh pogledih, pa seveda do vprašanj, ki zadevajo delovno zakonodajo in podobno. V sklepu, ki smo ga sprejeli, bo Rektorska konferenca Republike Slovenije oblikovala in dopolnila listo zahtev za spremembo zakonodaje oziroma za konkretno ukrepanje in zahteve predstavila neposredno novemu predsedniku vlade, resorni ministrici in ministru za finance. Da bo lista celovita, bomo te zahteve še dodatno oblikovali.

Drugo točko dnevnega reda smo naslovili Pametna specializacija. Tu smo univerze začutile, da se lahko uvrstimo v realizacijo razvojnih programov v državi le tako, da v večji meri povežemo svoje zmogljivosti. Če želimo tudi v razvojnem smislu odigrati tisto vlogo, ki se jo od univerz pričakuje, moramo koncentrirati in doseči kritično maso referenc in kritično maso raziskovalnih zmogljivosti, tako kadrovskih kot opreme. Sprejeli smo sklep, da se dosedanja prizadevanja posameznih univerz vključijo v realizacijo projektov pametne specializacije. Da bi vsa ta prizadevanja združili, smo sklenili oblikovati posebno delovno skupino, ki bo usklajevala aktivnosti. Tako kot pri pripravi državnega operativnega programa, usklajujemo naše aktivnosti pri oblikovanju inovacijskega ekosistema v državi. Enako je pri tvorjenju vrednostnih verig , kjer se povezujeta znanost in industrija. Verjamem, da je iskren namen vseh univerz povezati se kot najmočnejši dejavnik raziskovanja in razvoja v prihodnje. Pri tem želimo k sodelovanju povabiti zlasti inštitute in povezovanje nadaljevati v smeri drugih univerz, zlasti sosednjih regij.

Iz obravnavanega programa bi omenil še točko z naslovom Program za aktivacijo talentov slovenskih univerz. Tu želimo bolj koordinirano povezati tisto, kar se na tem področju že dogaja na vseh naših univerzah: delovanje kariernih centrov, pisarn  za prenos znanja, inkubatorjev, projekt Demola, ki je nastal na iniciativo Univerze v Mariboru. Tudi vse druge tovrstne iniciative, ki tečejo v smeri aktivacije mladih generacij in razvoja najbolj nadarjenih, naj bi v bodoče  usklajevali v večji meri in posledično tudi enotno nastopali napram našim financerjem. Na tem mestu smo dodali še predlog, ki ni nov, in sicer preoblikovanje Zoisove štipendije v smeri dejanskega razvoja potenciala najbolj nadarjenih v Sloveniji.

Naj omenim še vprašanje zakladniškega računa. Po temeljiti preučitvi tega vprašanja smo ugotovili, da nas sklepi, ki se nanašajo na spremembe poslovanja, glede na zakonsko ureditev položaja javnih univerz, ne zadevajo. Ministrstvo za finance sicer javne univerze naslavlja s podobnimi zahtevami kot druge javne zavode, a mi nismo del istega sistema. Situacijo, da nimamo  enakega statusa kot drugi javni zavodi, bomo ministrstvu poskusili predstaviti.«

Rektor Univerze na  Primorskem prof. dr. Dragan Marušič:

»Z veseljem ugotavljam, da je Rektorska konferenca tista združevalna sila, ki bo ohranila vsaj en sistem, kjer je Slovenija še vedno v prednosti v primerjavi s preostankom bivše države. V 20-ih letih smo namreč v primerjavi s preostankom bivše države uspeli lastniško in gospodarsko propasti.  Po mojih podatkih imamo samo še v znanosti in raziskovanju primerjalno vrednost. Izredno sem vesel, da prihajamo na dan s pobudo, da združimo te potenciale na enem mestu.

Dotakniti se moram tudi vprašanja neakreditiranih programov. Rektorska konferenca je poslala pismo ministrstvu s predlogom rešitve, ki pravi, naj se kot nov tretji odstavek 32. člen obstoječega Zakona o visokem šolstvu doda: »Po datumu izteka akreditacije študijskega programa, visokošolski zavod študijskega programa ne razpisuje več. Študenti, vpisani v študijski program v času veljavnosti njegove akreditacije, imajo pravico do zaključka študija na tem študijskem programu v skladu z določbami tega zakona in statuta visokošolskega zavoda.« Tisto, kar v resnici poveže 66. člen tega zakona je, da študentje lahko dokončajo študij, četudi je program v tistem trenutku neakreditiran. Pogoj je, da se študentje vpišejo, ko je program akreditiran. Ta rešitev je skladna s pozitivno rešitvijo, ki smo jo v tej državi  izpeljali, ko smo šli v bolonjsko prenovo. Namreč, za vse nebolonjske programe pred tem smo predvideli interval do leta 2015 ali 2016, v vsakem primeru dolg interval. Znotraj tega intervala lahko študenti, ki so bili pred tem  vpisani v programe, ki se zdaj ne izvajajo več, dokončajo študij. To je pozitiven razlog, zakaj je ta  zapis, ki ga predlagamo, primerna rešitev. Absurdno je, da nekdo, ki se je vpisal v akreditiran študijski program, ki je  znotraj njegovega študija postal neakreditiran, nima možnosti dokončati študija oziroma bi se moral vpisati na drug program.

Programi so običajno akreditirani za sedem let. To bi pomenilo, da bi znotraj teh sedmih  let univerza morala ravnati tako:  vpisovala  bi prvo, drugo, tretje, četrto leto. Potem tri leta ne bi smela vpisovati, saj ne bi vedela, kaj se bo zgodilo čez tri leta, torej, ali bo program akreditiran ali ne. Če bi univerza dobila akreditacijo, bi spet vpisovala štiri leta in tri leta spet ne. Takšna rešitev ni smiselna.«

 Rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik:

»V primeru neakreditiranih programov oziroma pisma ministrstvu gre za problem Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani, saj sta se prvi lotili bolonjske reforme. Ko sem sedel v svetu za visoko šolstvo, je bila prva fakulteta z bolonjskim programom Fakulteta za družbene vede. Primorska univerza je v tistem času ravno nastajala in je postavljala programe po bolonjskem receptu. Druge univerze so se tega lotile nekoliko kasneje.

Odzovemo se lahko na dva načina: ali sledimo pogledu dosedanjega ministrstva, kjer govorimo o absurdu, ko štiri leta vpisujemo in tri leta ne, ali pa tiste programe, v katere ne vpisujemo novih generacij, ponovno akreditiramo. Slednja rešitev je sicer v popolnem nasprotju s strategijo, ki pravi, da moramo število študijskih programov zmanjševati.

Menimo, da naj se v 32. člen vključi eksplicitno določilo, da je 66. člen, ki omogoča dokončanje študija, nad merili v NAKVIS-u. Če je zakonodajalec spregledal nesoglasja, razkorake, potem naj to popravi z dodatnim zapisom dveh stavkov. Študenti imajo pravico dokončati študij, v katerega so se vpisali. Dejstvo pa je, da se starega študijskega programa ne da več akreditirati, ker ni bolonjski, tudi če bi ga želeli. Ne gre za napako univerze, da bi pozabila akreditirati program, saj ga ne more. Gre za absurd v sistemu. Takih je še veliko. Na te absurde smo in bomo še opozarjali. Upam, da nam bo kdo prisluhnil, saj smo ljudje, ki imamo desetletne izkušnje v delovanju v visokošolskem sistemu in znamo te absurdne situacije predvideti vnaprej.«

Ljubljana, 17. april 2014 – Danes je na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za upravo potekala mednarodna konferenca v organizaciji Rektorske konference RS in CMEPIUS-a na temo »Študij danes, kakšen naj bo jutri?«. Izsledki konference so pokazali, da se odgovornost visokošolskih partnerjev do kakovosti na vseh področjih visokošolske dejavnosti krepi in vse bolj uresničuje.

Po več kot desetih letih intenzivnega spreminjanja visokošolskega prostora v Evropi in pri nas, je čas za refleksijo o prehojeni poti in o realizaciji skupnih ideje ter o učinkih ukrepov skupnih politik v visokem šolstvu Slovenije.

Ob zavezi, ki so jo marca 2012 rektorji formalno potrdili tudi s podpisom Resolucije slovenskih univerz za razvoj kulture kakovosti, se odgovornost visokošolskih partnerjev do kakovosti na vseh področjih visokošolske dejavnosti krepi in vse bolj uresničuje. Periodičen pregled uresničevanja zaveze je eden od pomembnejših mejnikov na poti do zastavljenih ciljev, pri čemer je njegov sestavni del tako samorefleksija kot zunanji pogled na opravljeno delo.

Konferenca je bila namenjena predvsem možnostim povezovanja operacionaliziranih ciljev in institucionalnih ter strukturnih sprememb s pričakovanimi in želenimi dolgoročnimi učinki delovanja visokega šolstva, kakršne ponujajo sodobna nacionalna in mednarodna partnerstva, prenovljena učna okolja, boljša organizacijska kultura in kultura kakovosti, učinkoviti načini prenosa znanja za večjo inovativnost, kreativnost in učljivost.

Poglaviten del te konference je predstavljala aktivna izmenjava dobrih praks o uporabi in učinku orodij, načinov in pristopov k doseganju skupnih ciljev, zlasti na področju sodelovanja z delodajalci, internacionalizacije, uporabe učnih ciljev in dosežkov ter izboljševanju kakovosti učenja in poučevanja. Na konferenci so bila oblikovana priporočila za nadaljevanje aktivnosti univerz za izboljševanje študijskega procesa.

Za nepristranski in primerjalni pogled so poskrbeli tuji gostje iz Latvije, Velike Britanije, Irske in ZDA, univerze pa so s samorefleksijo ocenile lastno pot in dosežene cilje v prenovi študijskih programov.

Dober odziv visokošolskih zavodov in več kot 150 udeležencev potrjuje, da so takšni dogodki več kot dobrodošli in predstavljajo dobro okolje za skupen razmislek o visokem šolstvu, njegovih izzivih, nalogah in odgovornosti vseh partnerjev za njegovo kakovost.

Ljubljana, 11. april 2014 – Danes se je odvila druga redna seja Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS) pod predsedstvom Univerze v Ljubljani.  Rektorji vseh štirih univerz so razpravljali predvsem o merilih za akreditacijo  programov in institucij, financiranju univerz, izvajanju študijskega procesa na področju medicine in praktičnega usposabljanja, inovativni shemi za sofinanciranje doktorskega študija ter vpisnem postopku.

Po seji je predsednik RKRS prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani, med drugim povedal:

»Na pobudo predsednice Sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), prof. dr. Andrejo Kocijančič, smo razpravljali o merilih za akreditacijo programov in institucij.  Stanje je na tem področju zelo problematično. Opažamo namreč, da proces sprejemanja novega zakona teče zelo počasi. Vsi prisotni smo se strinjali, da pozovemo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da se odprta vprašanja čim prej razrešijo v korist dviga kakovosti študija, pri tem pa smo pripravljeni tudi sodelovati.

Slovenske univerze so v resnih finančnih težavah. Ministrstvu zato predlagamo, da se sredstva, namenjena temeljnemu stebru, ne spreminjajo, razen v primeru rasti sredstev za financiranje. Drugi stebri naj se napajajo iz drugih finančnih virov, nikakor pa ne na račun temeljnega stebra.

Ker prihaja do težav pri financiranju praks študentov medicinskih in zdravstvenih ved, smo se sestali s predstavniki Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Dogovorili smo se, da se bo oblikovala medresorska skupina obeh ministrstev in univerz, ki bo našla rešitve iz nastale situacije.

Na predlagano Inovativno shemo za sofinanciranje doktorskega študija, kot jo je ponudilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, smo le temu predlagali, da spremeni uredbo in določi nove pogoje, ki bi študentom omogočili dosego zahtevanega rezultata do zaključka financiranja doktorskega študija iz kohezijskih sredstev. S tako rešitvijo bi omogočili nadaljevanje podpore doktorskim študentom, uspešno dosego rezultatov in namensko porabo načrtovanih sredstev. Študenti bi namreč morali v zdajšnjem predlogu ministrstva v enem letu izpolniti nemogoče pogoje (zaključek študija, objava članka). Univerze pa tudi ne bi želele postavljati kandidatov v nemogoč položaj. Če bi sprejeli pogoje predlagane sheme, bi to pomenil tudi pritisk na kakovost doktorskega študija.

V zvezi z vpisnim postopkom na univerze smo dogovorili, da znotraj RKRS aktiviramo skupino za vpis, s ciljem iskanja izboljšav tega postopka.«

Univerza v Ljubljani prevzela predsedovanje Rektorski konferenci – Na prvi seji največ časa namenili zakonodaji

Ljubljana, 31. januar 2014 – Danes se je odvila prva redna seja Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS) pod predsedstvom Univerze v Ljubljani.  Predsedovanje za mandatno obdobje dveh let je prevzela od Univerze v Mariboru, predala pa ga bo Univerzi na Primorskem.

Rektorji slovenskih univerz so na seji največ časa namenili Zakonu o raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Zakonu o davku na nepremičnine ter odpravi plačnih nesorazmerij.

Po seji je predsednik RKRS prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani, povedal: »Ugotavljam, da je RKRS razširila svoje področje delovanja in tako univerze usklajeno rešujejo skupne probleme. Največ časa smo posvetili Zakonu o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Sklenili smo, da se vse univerze aktivno vključijo v pripravo zakona, saj predstavljajo največji del raziskovalne dejavnosti v državi, zato pričakujemo, da ga bo ta pripravila v sodelovanju z univerzami. Univerze želimo imeti aktivno vlogo. Posebno pozornost smo namenili tudi problematiki financiranja univerz. Zakon o davku na nepremičnine in odprava plačnih nesorazmerij bosta univerzam naložila dodatna finančna bremena. V zadnjem letu so univerze že znižale stroške in privarčevale veliko sredstev. Porabili smo praktično vse rezerve. Pričakovanja, da bomo univerze izplačale tretjo četrtino plačnih nesorazmerij iz sredstev, ki jih sicer nujno potrebujemo za vzdrževanje raziskovalne dejavnosti, obnovo opreme in pokrivanje drugih stroškov, so neutemeljena in ogrožajo izvajanje naših temeljnih programov in posegajo v avtonomijo univerz. Vladi bomo poslali zahtevek za pokritje stroška plačnih nesorazmerij. Želimo si, da bi nas ustanovitelj in financer videl v vlogi reševalca krize in ne v vlogi dejavnika njenega poglabljanja. Na seji smo se dotaknili tudi študijske problematike na področju zdravstva. Izvajalci študijske prakse namreč želijo vse več stroškov zaračunati univerzam.«

Član RKRS in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Danijel Rebolj: »Veseli smo, da smo predali štafeto, saj so seje rektorskih konferenc vse zahtevnejše. Intenzivno delamo, da bi dosegali zastavljene strateške, razvojne cilje. Ne moremo jih dosegati v nestabilnem, nezanesljivem okolju. Potrebujemo urejeno okolje, primerljivo z drugimi državami, ki univerze spodbujajo in jim omogočajo, da so mednarodno primerljive. Pričakuje se, da bomo najboljši. Zato je pomembno, da RKRS opozarja na ključne ovire, da nastopamo skupaj in s tem dosežemo večji učinek. Potrebna je sprememba zakonodaje.«

Član RKRS in rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik: »Univerze delujejo v relativno težkih razmerah. Nosimo nesorazmeren del bremena, ki ga je prinesla finančna kriza. Zato pričakujemo, da se naša država le zave posebnega pomena univerz poleg denarja. Denar, ki bi bil potreben za normalno delovanje institucij, je popolnoma zanemarljiv. Zavedati se moramo, da manj denarja pomeni manjšo kvaliteto in vse večji odhod mladih talentiranih ljudi v tujino«.

Namestnik predsednika RKRS in rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Dragan Marušič: »Univerza na Primorskem ima specifične težave s financiranjem, ki izhajajo iz njene mladosti. Država ni upoštevala 73. člena Zakona o visokem šolstvu. Dogovorili smo se, da na naslednji seji predstavimo celovito sliko (finančnih) specifik univerz in podamo državi predlog, da izbrska nekaj milijonov evrov, s katerimi bi pokrila stroške ter osnovne potrebe vseh štirih univerz. Univerze poleg izobraževalne dejavnosti opravljajo tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost. Želimo, da bo novi zakon to upošteval, da bo tudi univerza dobila sredstva. Le univerze imajo dvojno poslanstvo – izobraževati in znanstveno raziskovati. Če kaj lahko reši državo, je to injiciranje v znanost. Imamo možnost, da potegnemo talente iz tistih držav, ki so še v slabšem stanju kot mi.«