Verjamem, da se v vsaki situaciji najde nekaj dobrega, če le pogledaš v pravo smer. Kulturne ustanove ponujajo brezplačne vsebine (Metropolitan Opera), podjetja ponujajo brezplačne dodatne storitve (Loom)  ali pa so njihovi paketi brezplačni za izobraževanje ustanove (Adobe).
Tudi v Sloveniji so ponudniki telekomunikacijskih storitev Telekom Slovenije, Telemach, T-2 in A1 ponudili brezplačne razširjene sheme, nekatera IT podjetja so ponudila svoje programe za delo na daljavo, založbe pa ponujajo brezplačna gradiva za učenje. V tem tednu je bilo in še bo kar nekaj brezplačnih strokovnih webinarjev, na primer Spletne urice.

Če imate zaradi zmanjšanje naročil trenutno nekoliko več časa, ga poskusite kar se da izkoristiti. Vprašajte se, kaj lahko danes storite takega, da svojim strankam olajšate življenje.

Nekaj hitrih predlogov:

Če ste lastnik restavracije, z družino posnamite svoj najljubši recept in ga objavite na IG video ali youtube kanalu.

Če ste frizer, objavite video, kako si lahko ljudje doma postrižejo konice.

Če ste lastnik cvetličarne, spišite blog, kdaj kako sejati začimbe.

Če ste tapetnik, objavite video, kako sam preobleči kuhinjski stol.

Če ste psiholog, s kolegom posnemite podcast na temo bivanja v izolaciji.

Resnici na ljubo, škodilo ne bi, če bi tovrstne vsebino objavljali ves čas. Je pa to obdobje idealno za tovrstne eksperimente, saj imamo vsi več časa, hkrati pa je velika verjetnost, da so tudi vaše stranke zalepljene v ekran.

Pa podajmo še en konkreten primer. Danes sem zasledil, da moj firzer pripravlja nagradno igro. Da bi vzpodbudil ljudi, naj bodo doma, je priredil natečaj StrižeFANija, pri katerem bo za nagrado za najbolj zabaven video domačega striženja podelali zelo velikodušno nagrado – celo leto brezplačnega striženja za vašo družino, povrh tega pa še za tri kolege.

Kar je najbolj fascinantno pa je to, da gre za frizerja, ki je tako dober, da tovrstne promocije sploh ne potrebuje, saj stranke naroča tudi za dva meseca vnaprej.

Pazite le, da boste etični. Ne izkoriščajte situacije za pushanje prodaje svojih plačljivih storitev, ampak skušajte iskreno pomagati. Tudi meni bi bilo v tem trenutku lažje pogledati epizodo priljubljene serije, kot pa spisati ta sestavek.

The post (Samo)promocija v času korone appeared first on Output.

Delo od doma prinaša neskončno svobodo. Prav zaradi tega pa se o takem načinu dela še vedno pojavljajo predsodki. Ko se pogovarjam s strankami, ki delajo v pisarnah, se rade pošalijo glede dela v pižami in dela pozno v noč. Predvsem v starejših delovnih organizacijah so predsodki glede dela od doma še vedno zelo močni in tako delo sploh ni dovoljeno ter upam, da se bo to v kratkem spremenilo.

Priznam. Ko sem pred petimi leti zapustil agencijsko okolje, sem bil glede dela precej slabo organiziran. Sprva le-tega niti ni bilo veliko, ko pa so se začeli klienti in projekti kopičiti, pa sem začel aktivno iskati rešitve, da postanem pri delu kar se da efektiven.

Na podlagi izkušenj vam predlagam sledeče.

Ohranite delovnik in odmore

Ko delate od doma, je zelo mikavno zjutraj dolgo poležavati v postelji. Tudi čez dan se kar naenkrat najde kopica “nujnih” gospodinjskih opravil, ki so prej počakala na popoldneve in vikende. Zato si kljub temu, da delate od doma, ustvarite delovnik in prosite ostale družinske člane, naj se ga držijo ter vas ne motijo, če to ni nujno potrebno.

Ker sem najbolj produktiven dopoldan, se vsak dan vstanem ob 6:15. Najprej v miru zajtrkujem, se preoblečem ter na hitro opravim še kakšno gospodinjsko opravilo. Ob 7:30 se začne moj delovnik. Nekje po enajsti imam pavzo, za lahek obrok, ki mu sledi 15 minut meditacije, kratek sprehod ali zgolj gledanje youtube videov. Ob dvanajstih se znova usedem za računalnik za popoldanski del, ki traja nekje do štirih. Potem grem teč ali na daljši sprehod, ki mu sledi pozno kosilo. Po kosilu sledi pol ure do ure “sieste”. Kadar je dela veliko, zvečer oddelam še uro ali dve. Skoraj nikoli ne delam po osmi zvečer. Tako izgleda večina mojih dni. 

Omejite distrakcije

Kadar delam, se oglašam le na klice strank in najožjih sorodnikov. Vse ostale pokličem nazaj ob pavzi. Pazim, da je miza pospravljena ter da na njej ni predmetov, ki bi jemali pozornost. Stena za računalnikom je bela. Kolikor se le da, se uprem skušnjavi, da bi brskal po družabnih omrežjih, youtubu in ostalih spletnih straneh. Elektronsko pošto preverjam samo med posameznimi nalogami. Pred kratkim sem investiral tudi v brezžične slušalke z aktivnim zmanjševanjem šumov. Vse to zato, da v čim večji meri zmanjšam verjetnost, da bi misli odplavale po svoje.

Primerno delovno okolje
Če le imate možnost, si za delo najdite ločen prostor. Ko sem začel samostojno pot, sem še živel v garsonjeri in kljub ločenem kotičku je bila postelja takoj zraven in pogosto preveč mikavna skušnjava, da bi se ji uprl. Sedaj imava z ženo ločen prostor, namenjen izključno delu. Ko se premaknem v pisarno, možgani avtomatsko dojamejo, da je čas za delo in preklopijo v delovni režim.

Kadar to ni mogoče, imejte za delo vsaj  ločeno mizo in stol. Pri stolu je pomembno, da je udoben in ergonoski – sam prisegam na Spinalis, ekran pa naj bo dovolj velik in postavljen v višini oči.

Seznami in to-do liste

Pri samostojnem delu se lahko hitro zgodijo dve skrajnosti. Ali je dela toliko, da se počutiš ujet, ali pa imaš občutek, da ni nič dovolj nujno in da je časa na pretek.

Da bi nekoliko izravnal te dve skrajnosti, sem si na listu A4 oblikoval urnik, podoben tistemu iz šolskih dni. Na ta urnik si sproti, ko prihajajo maili, zapisujem naloge. Urnik je namenoma narejen tako, da ima omejen prostor, zato začnem pisati naloge v naslednji dan, ko je le-teh preveč za en stolpec. 

Seznami imajo več prednosti. Najbolj očitna je ta, da se stvari ne pozabijo. Hkrati omilijo občutek nemoči, ko se naenkrat usuje kopica nujnih opravil, saj si z njimi lažje organiziraš misli in postaviš prioritete. Ko opravim posamezno opravilo ga obkljukam in ko se kljukice kopičijo, mi dajo dodatno motivacijo in zagon, da zdržim do konca delovnega dneva.

Cilji in prioritete

Kadar le lahko, že zjutraj premislim, kaj so cilji in naloge za ta dan. Dan ponavadi začnem s krajšim in enostavnejšim opravilom, toliko da se sploh usedem za računalnik in ogrejem možgane. Potem praviloma naredim najpomembnejšo nalogo za tisti dan. Ko so možgani še spočiti, je kreativnost največja, hkrati pa je možnost napak najmanjša. Popoldneve običajno porabim za bolj rutinsko, ponavljajoče se delo. Če se le da, poskušam v teh nalogah najti ritem, ki me obdrži zbranega tudi popoldne, ko sicer koncentracija popušča.

Dobra glasba

Sam si dela ne predstavljam brez glasbe. Za streamanje le-te priporočam Deezer, saj omogoča, da se glasba predvaja avtomatsko, brez da bi bilo za to potrebno preveč interakcije. Še posebej postane uporaben, če zanj plačaš mesečno naročnino, saj le-ta omogoča uporabo namizne aplikacije brez nadležnih reklam, pa tudi kvaliteta glasbe se drastično izboljša.
Glasbo izbiram glede na tip dela, ki ga opravljam. Za delo, ki zahteva več razmišljanja, imam raje instrumentalno glasbo ali glasbo z vokali v jezikih, ki jih ne poznam. Za delo, kjer ne razmišljam v besedah, na primer obdelavo fotografij, pa imam raje bolj energično, ponavadi rock/indie glasbo. Na spletu je veliko playlist z oznako “work”, ki naj bi povečale koncentracijo in spodbujale možganske valove. Pri meni se večina teh ne obnese, saj me hitro spravijo ob živce.

Vsekakor delo od doma ne pomeni, da si v službi neprestano. Ob kreiranju in upoštevanju nekaj preprostih pravil bo to postalo precej učinkovitejše, to pa po drugi strani pomeni več časa za počitek in partnerja oz. družino. Opazujte se in nasvete, ki delujejo, uporabite zase, ostale pa prilagodite svojemu načinu dela in poklicu.
Predvsem pa, ostanite zdravi.

The post Kako ob delu od doma ostati produktiven? appeared first on Output.

Ko sem se pred mnogimi leti vpisal na študij Medijskih komunikacij (bil sem druga generacija tega študija) še nisem vedel, s čim točno se bom pravzaprav v življenju ukvarjal. Bil sem na preseku naravoslovja, družboslovja in umetnosti. Čeprav sem bil kot osnovnošolec relativno talentiran za likovno umetnost – doma skoraj nimam risbic, ker so vse romale na razstave – so mi v gimnaziji željo po likovnem izražanju uspešno zatrli, zato se nisem počutil dovolj nadarjenega, da bi sploh poskusil s sprejemci na ALUO ali arhitekturi. Mikalo me je računalništvo, ampak ko sem se na delavnicah za srednješolce srečal z realnostjo programiranja, mi le-ta ni bila preveč mikavna. Tako sem se odločil za študij, ki je bil presek vseh interesov. Oblikovanje je bilo sprva zgolj hobi, nato plačan hobi, ki je sponzoriral vse ekscese, ki sem si jih privoščil v času študija. Nato pa sem še vedno relativno zelen kmalu po diplomi brez vez in poznanstev dobil prvo pravo službo v oblikovalski agenciji. Mislim, da predvsem zaradi entuziazma in želje. Čeprav me novinarstvo per se nikoli ni pretirano zanimalo, pa me je med študijem predavateljica dr. Zala Volčič spodbujala, da bi se poskusil v pisanju. Z rahlo zamudo upoštevam tudi njen nasvet.

Pred kratkim sem sistematično prebrskal slovensko blog sceno s področja oblikovanja ter ugotovil, da je le-ta precej podhranjena. Saj ne da blogov o oblikovanju v slovenskem jeziku ni, prej nasprotno, ampak z redkimi izjemami – kot na primer Maša Mazi – prevladujejo brezosebni zapiski, pa še ti so pogosto zgolj prevedeni.

Če iščete blog, ki bo našteval pet pravil za dobro powerpoint prezentacijo, ste torej na napačnem mestu. Mislim, da je znanje tujih jezikov na našem ozemlju preveč dobro, da bi imelo takšno početje veliko smisla. Pisal bom o temah, ki se dotikajo lokalnega okolja in ki se me dotaknejo. Blog je namenjen oblikovalcem, predvsem tistim na začetku poti, kot tudi naročnikom, ki jim bom poskusil približati drugo stran.

Pisati nameravam o specifikah in problematikah, ki so značilne za oblikovalski ceh v naši predalpski državici. Predvsem vidim izzive v majhnosti trga in temu primerni velikosti budžetov, po drugi strani pa je pogosta tudi vprašljiva kvaliteta storitve. Še najbolj pa zbode fenomen, da med slednjima pogosto ni prav nobene povezave.

Zagotovo bom napisal tudi kakšen prispevek o tem, kako je biti na svojem. Upam, da predvsem o pozitivnih plateh – v spodbudo tistim, ki o samostojni poti še razmišljate. Opažam, da je najtežje ohraniti fokus in produktivnost, zato bomo zagotovo spregovorili kakšno o tem.

V zadnjih letih tudi znova več berem strokovne knjige o oblikovanju. Sedaj, ko sem že malo siv, seveda kakšno stran preberem po diagonali, ampak še vedno najdem kaj novega in zanimivega. Zato bom objavljaljal tudi recenzije knjig in dokumentarnih filmov s področja oblikovanja.

Vedno bolj me zanima tudi tematika odgovornega potrošništva. Brez ekstremizmov. Predvsem manj, bolj kakovostno in lokalno. Inspirira me tudi minimalizem, recimo odličen vlog Matta D’Avelle, ki hkrati govori tudi o produktivnosti in osebni rasti.

Za konec bi vas povabil, da v komentarjih predlagate teme, ki bi vas še zanimale. Lahko me kontaktirate tudi po mailu, ki ga najdete v razdelku kontakt.

Pa srečno in zdravo 2019!

The post Pozdravljeni na mojem blogu appeared first on Output.